Piše: mag. Mirko Macher, Radovljica
Avgusta 2025 je bil v Kredu pri Kobaridu simpozij, ki je imel etnološki, biografski, kulturološki …, osveščevalsko informativni namen.
Pohvalno!!! Med imenovanimi zgodovinskimi osebnostmi je bil v ospredju tudi prof. dr. Jože Lovrenčič, katerega dela so me etnološko osveščevalsko močno premaknila. Bil sem osebno povabljen na simpozij s strani organizatorja, za kar sem posebej hvaležen.
No, da ne zaidem, nazivanje Kred povezujem z zgodnje antično poselitvijo breginjskega kota, ko je triumv, vojskovodja Gaj Julij Cezar, leta 52 AC, po zmagi v francoski Galiji zajel in zasužnjil (fur., ben, lat = sclav SUŽNJA, glej Slo-Lat, F. Bradač) ogromno množico žena in otrok, zajete moške je novačil v rimske legije …
Kred je bil najprej tudi prisilno zbirališče za zasužnjene bretonske ujetnice z otroki. Beri tudi zgodovinska dela prof. dr. Simon Rutarja, in tudi zgodovinski dokaz: grb Schiavonia sopra Cividale (zapis, vir: Ivo Lovrenčič, Potoki pri Kobaridu), suženjsko zbirališče, tabor-v Zgornjem Čedadu. Beseda Credo (Kred) pomeni verjeti/ zaupati (na kredo zapisati, npr. dolg ipd.). Izvor besede in dejanja izhaja verjetno iz materializirane krede, ki so jo kopali npr. v Srpenici kot gradbeni material (mavec, polnilo, pisalo-kreda …).
Naj dodam še izvor provincialnega geografskega pojma Furlanija (Fora ali Forum Julija, ki izvira iz istih, iz zgoraj opisanih osvajalskih časov Gaja Julija, ki je poimenoval Alpe po hčerki Juliji in tudi Fora (iz furlan. = Fora = Francija) oz. Forum Julija so interesi prebivalstva, predvsem pa prevladali narodnostni, tako se Furlanija najprej poimenuje Beneška Slovenija, Benečija, … dandanes Furlanija oz. Julijska krajina, kakor kdo hoče in mu paše.
Problem vprašanja Venete – Benečije in Furlanije je ključen za razumevanje slovenske identitete. Brez poglobljenega zgodovinskega spomina in globine zavedanja izvora slovenskega bistva, bi slovenstvo zamrlo v dogmatiziranju sazujevcev oz. quazi zgodovinarjev, ki so prežeti z dogmo o slovanstvu. Širina problema zajema, poleg Venete in Furlanije oz. Julijske krajine, še Gradiščansko, slovensko podeželje na Krasu in v Posočju, zahteve po Trstu, Gorici in Koprskem ter Istri. Na braniku slovenske identitete lahko odgovorno stoje, širše pojmovani, zavedni Kranjci in Primorci, ki v svojih žilah še vedno čutijo pretakanje carno-venetske krvi; ostali deli Slovenije se morajo, temu celičnemu jedru slovenske identitete, le pokloniti in zahvaliti za samostojno slovensko državo, če si jo intimno resnično še želijo.
