Piše: Franc Bešter
Dva politična sistema, dobro bi bilo, da bi natančno opredelili razliko med njima. Osebno sem namreč prepričan, da je med 2. svetovno vojno v Sloveniji potekala državljanska vojna predvsem zato: šlo je za spopad med tistimi, ki so po vojni nameravali začeti graditi totalitarno državo, in med tistimi, ki so hoteli živeti v demokraciji. In tudi v tem času tranzicije (za katero menim, da ni uspela) je šlo za isto: partija je sicer navidezno sestopila z oblasti, vendar pa se je v zakulisju odvijal boj med omrežji moči (Kučanov klan), podedovanimi od komunizma, in med tistimi, ki so hoteli uvajati resnično demokracijo (pomladniki), ne zgolj neko iluzijo demokracije.
Totalitarne miselne šablone so se v glavah komunistov, kljub zlomu komunizma, seveda ohranile. Komunisti so se sicer navzven vedno predstavljali za demokrate. Vendar: kakšna je razlika med enim in drugim? Totalitarizem: en vodja, ena ideologija (enoumje), Oblast, ki se ne menja, ki se ne deli z drugimi. Absolutna Oblast. Komunistom je Oblast sveta, oni imajo VSO Oblast ali pa je nimajo. V sistemu demokracije je oblast zrelativizirana, iz dveh razlogov: treba jo je deliti z drugimi, in na volitvah je oblast enih mogoče zamenjati z oblastjo drugih.
Sedanja leva opozicija, ki je, vsaj zame, po svojem notranjem bistvu komunistična, se pravi levo-totalitarna, hoče zrušiti sedanjo vlado, v imenu boja za demokracijo, zanjo je sedanja (izvoljena!) oblast skrajno desna, se pravi fašistična, hočejo jo odstraniti v imenu boja proti fašizmu. Vendar: kdo v resnici in že ves čas vlada novi državi Sloveniji? Tisti, ki imajo v rokah resnično politično moč, to pa so močna omrežja in lobiji v družbenih podsistemih (sicer je bilo pa to že mnogokrat opisano in zapisano, zato tu tega ne bom preveč ponavljal). In oni hočejo vladati (tudi) preko levih strank, kadar le-te niso na oblasti, se zato začnejo protesti. Ker je Oblast sveta, boj zanjo posvečuje sredstva, ta boj mora biti permanenten in v njem se ne izbira sredstev. In za (post)komuniste je resnična demokracija nesprejemljiva, ker je v njej oblast zrelativizirana, oni pa hočejo VSO Oblast zase in za vedno. Ob vsem tem se pa proglašajo za edine prave demokrate.
Zakaj, odkod (skozi vso zgodovino) hlepenje človeka po oblasti? »Oblast – ta najstrašnejša bolezen človeškega duha!« je zapisal Voltaire. Posredi so tudi čisto pragmatični cilji: oblast omogoča pridobivanje neštevilnih ekonomskih privilegijev. Zadaj je tudi človeško častihlepje (»…da oblast in z njo čast…«). Za vsem skupaj pa je nedvomno tudi presežna lastnost človeškega bitja: človek je (ker je tudi duh!) po svojih hrepenenjih naravnan na neskončnost, in ta svoja hrepenenja skuša zadovoljiti, tešiti tudi preko Oblasti in skozi Oblast (ki ponuja široke možnosti) – gre za malikovanje Oblasti. Oblast – zlato tele.
Naša demokracija je, zaradi opisanega, ostala zgolj formalna. V tem času tranzicije nam ni uspelo speljati prehoda v resnično demokracijo, v veliki meri tudi zaradi zanemarjanja dejstva, da pri nekem sistemu ni pomemben samo formalno- pravni okvir, ampak še bolj, kakšni ljudje delujejo znotraj tega okvira. Ljudje iz totalitarnega sistema so se namreč postavili v bran obstoječih monopolov v družbenih podsistemih, da so s tem ubranili svoje privilegije. Zdaj se v tem čutijo ogrožene – zato protesti, nagajanje, medijska gonja. A njihov medijski monopol je z novim medijem – internetom res postal nekoliko ogrožen, ker je lahko tudi dnevnik, ki ne potrebuje toliko denarja. In vpliv tega medija se bo gotovo še širil in jačal. Zaradi tega tudi najnovejša propaganda: da ima desnica (SDS) pravi medijski imperij, ki je ena sama tovarna laži. Čeprav je medijski prostor še vedno silno neuravnotežen in zato boj za glasove volivcev neenakopraven.
In poleg vsega tega: Slovenija kot država je po svoji površini in številu prebivalcev majhna, in po svoji ekonomski in vojaški moči bo sredi sveta, ki jo obkroža, ostala majhna, zato pa izpostavljena silnicam tega sveta. Ne glede na to, kako se bomo Slovenci prerekali in sovražili zastran Oblasti, bo vpliv teh silnic zanjo odločilen. Glede tega pa sem že v prejšnjem prispevku zapisal, da prave demokracije na svetu že lep čas ni več, realno politično moč nad svetom imajo tajno in iz ozadja delujoče skupine najbogatejših in najvplivnejših Zemljanov, ki imajo s človeštvom pogubne načrte. Temni totalitarizem. In da se je, glede na tisto, na čemer novoveški človek gradi svojo civilizacijo (znanost, tehnika) že par stoletij, po nekem razvoju to stanje takorekoč moralo vzpostaviti. Ključno vprašanje ob tem: kako izstopiti iz tega začaranega kroga, v katerega se je ujela ta civilizacija? Izstopiti pa bo treba, ker gre bolj za peklensko spiralo.
Franc Bešter, Zg. Besnica
