Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Za nami so še ene volitve v najstarejši (in najmočnejši) demokraciji na svetu. ZDA sicer niso več takšna velesila kot nekoč, v svetu, ki postaja multipolaren, a še vedno imajo velik vpliv na politiko in ekonomijo današnjega sveta, in so najmočnejša vojaška sila, zato ni vseeno, kdo tam vlada, še posebej, ker ima ameriški predsednik po ustavi široka pooblastila in je vrhovni poveljnik vojske.
Demokracija: vladavina ljudstva. Velika njena prednost pred avtokracijo je, da ima vgrajene določene varovalke, ki naj bi preprečile zlorabo oblasti. Ljudstvo lahko slabo (nemoralno, nesposobno) oblast na volitvah zamenja. Vendar, demokracija je zato neka pot, je proces, lahko je boljša ali slabša, lahko jo je več ali manj. Glede na to, da jo imajo v ZDA že več kot 200 let, bi bilo logično, da je v svojem razvoju prehitela vse druge demokracije po svetu. Toda, ali jih je res, ali demokracija res postaja s časom vedno boljša?
Demokracija in etika
Etika igra v politiki pomembno, odločilno vlogo, kajti le ob etičnih odločitvah je politika delo za skupno dobro, v nasprotnem primeru tudi sam sistem ne pomaga in politika lahko vodi narod v katastrofo. Ustanovni očetje ameriške demokracije so to vedeli, ugotovili so, da bo demokracija delovala le, če bo etična zavest ljudstva na dovolj visoki ravni, kajti le v tem primeru bo narod hotel izvoliti poštene politike, in bo takšne tudi imel na razpolago. Problem je, da človek v moderni ne gradi svojo civilizacijo samo na demokraciji kot političnem sistemu, ampak tudi na tržnem gospodarstvu in na nekih znanjih, ključne so empirične znanosti in moderna tehnika. In postavil je šolski sistem, v katerem se poučujejo te znanosti, tehniko pa je začel uporabljati na svobodnem trgu, v boju s konkurenco. Ta znanja ljudi okužijo z racionalizmom, tehnika v tržni ekonomiji pa je ustvarila potrošniško družbo, ki množice vodi v materializem, oboje, racionalizem in materializem pa vodita v ateizem, kar pa seveda povzroča hudo degradacijo moralno-etičnih vrednot. Demokracija pa ob tem seveda ne more biti vedno boljša, je lahko samo vedno slabša. Znano je, da danes v Ameriki vlada moralni propad, in znano je tudi, da Kamala in Trump nista človeka kakšne rafinirane osebne morale, a kljub temu sta brez večjih težav kandidirala, in ljudstvo je Trumpa kljub vsemu izvolilo.
Globalisti in demokracija
Globaliste je proizvedel kapitalistični sistem, to so ljudje z ideologijo kapitala, častilci Denarja. Politična moč pa jim daje moderna (informacijska) tehnika (mediji). Še ena slabost moderne demokracije: mediji so se začeli masovno uporabljati (beri: zlorabljati) tudi v boju za oblast, se pravi za glasove volivcev. Tako se je demokracija vedno bolj spreminjala v vladavino Kapitala, Noam Chomsky je že pred davnimi leti zapisal, da Ameriki vlada ena stranka – stranka podjetnikov. Mediji seveda zahtevajo ogromno denarja, zato tudi oblast postane privilegij in domena bogatih – ali ni to v ZDA že dolgo?? Globalisti, ki so tudi lastniki velikih medijskih imperijev, lahko odločilno vplivajo na to, kdo bo izvoljen na čelo države, in ko je izvoljen, jim mora biti poslušen, če ni, se ga na nek način znebijo, bodisi, da organizirajo atentat nanj (prim. J. F. Kennedy) ali mu podtaknejo kakšno afero (prim. R. Nixon).
Kaj pa novejše volitve v ZDA? Osebno mislim, da globalisti skušajo voditi Ameriko preko Demokratske stranke, zato je Republikanska stranka, ki skuša ohraniti tradicionalne ZDA in se zato upira masovnim migracijam, njihov nasprotnik. Zato mislim, da so bili Carter, Clinton, Obama njihove oprode, a pri Hillary Clinton se jim je zalomilo, menim, da so precenili moč svojih medijev, ki so jo v veliki večini podpirali. Prepričan sem, da je tudi »medijska demokracija« zašla v neko krizo, iz dveh razlogov. »Klasični mediji« (časopisi, radio, TV), ki neprestano napadajo čutila, imajo sicer veliko sugestivno moč in velik družbeni vpliv, a čutila sčasoma od poplave senzacij otopijo, se nanje navadijo, njihova sugestivna sila zato sčasoma nujno oslabi. In še en dejavnik: v zadnjih letih se je pojavil nov medij – internet, ki je že prešel v masovno uporabo, in to je pred leti Trump uporabil v boju s Clintonovo (družbena omrežja, Twitter). Sedaj, pri spopadu s Kamalo, se je zgodilo nekaj podobnega. Kljub temu, da je pozitivno propagando zanjo vlagalo 85% medijev in prav toliko medijev negativno za Trumpa, ji to ni pomagalo. Res, da je politično šibkejša in da je naredila precej napak, pa vendar. Trumpu je vsekakor spet pomagal internet, k čemur je precej pripomogel Elon Musk, ki je na Twitterju ukinil cenzuro.
Kaj pa naša demokracija, naše volitve? Glede pluralnosti medijev je situacija sicer podobna, tudi pri nas je večina medijev na levici, vendar je ona posledica nedavne totalitarne preteklosti, medtem ko je v ZDA do nje prišlo po dolgotrajnem razvoju, kar je velika razlika.. Dokler ne bo medijski prostor bolj uravnotežen, bo naša demokracija močno pohabljena.
