Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Jezus v evangeliju pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje«. Moram priznati, da teh besed nisem prav dobro razumel, vse do časa, ko so mi prišle v roke knjige RŽVB, tam pa Jezus pove: »Jaz sem Pot. Kažem ti pot«. Kristus je torej pot zato, ker človeku kaže pot – to je tako pomembna njegova lastnost, da On sebe imenuje tudi Pot. In je tudi Resnica: tudi to sem bolje razumel po zaslugi teh knjig: Je Resnica, ker človeku razodeva resnico – o dogajanju sveta. Te problematike – Besede kot Resnice in Besede kot Poti sem se dotaknil v prejšnjih dveh člankih.
Kristus (učlovečena Beseda) iz evangelija po Vnebohodu seveda ni prenehal obstajati, prisoten je zdaj in tukaj, in človeku tudi danes kaže pot in razkriva resnico o dogodkih sveta. Seveda vse to po Duhu, kajti Beseda deluje v Duhu, Duh pa »resnično napolnjuje ves svet«. Zato je Bog kot Beseda in Bog kot Sveti Duh še vedno, vsak trenutek in povsod prisoten, to je tako pomembna njegova lastnost (in skrivnost!), da On sebe imenuje tudi »Navzoč«.
A v tem prispevku se nameravam nekoliko posvetiti Besedi kot Življenju. Tudi to resnico sem zares razumel šele ob preučevanju knjig »Resnično življenje v Bogu«. Da, pri tem Življenju gre za Življenje duše v Bogu, ki je resnično. Upam si trditi, da bolj resnično kot le-to v materialnem svetu – v tem svetu dušo obkroža vse, kar ni Bog, zato v njem ne more najti potešitve. Pot, Resnica, Življenje: te stvari so med sabo tesno povezane, soodvisne. Ko Beseda človeku kaže pot, s tem, da mu kaže (prihodnje) dogodke, ki jo sestavljajo, mu s tem obenem razodeva tudi resnico o njih, in ko Beseda človeku (skozi videnja) razkriva resnico o konkretnih dogodkih sveta, mu s tem obenem kaže pot, kajti ta resnica ključno vpliva na naše odločitve in zato na smer, v katero bomo krenili. In ko Beseda kot Pot človeku kaže pot, mu vsekakor kaže tisto pot, ki dušo vodi k Bogu – njenemu vzvišenemu cilju, se pravi v Življenje, v katero človeka vodi pot hoje za Kristusom. Knjige RŽVB pa bolj natančno kot evangeliji opisujejo tudi cilj te poti: »Hodi po mojih krvavih stopinjah. Vodile te bodo v globine mojega ranjenega Telesa«. Globine božjega Telesa so globine božje Duše, v njih pa je Presveto Srce, ki je »edini resnični dom vsake duše«. Cilj hoje za Kristusom je torej to: Presveto Srce. In resnično Življenje duše je mogoče samo v Njem!
Življenje v Besedi kot oblika »resničnega Življenja duše v Bogu«
»Edini resnični dom vsake duše je lahko samo Presveto Srce«, piše v RŽVB. Bog je Presveto Srce. Vendar, Bog je tudi Beseda, zato je Beseda tudi Presveto Srce. IZ tega pa sledi, da je dom duše lahko tudi nočno-videnjski svet, kajti sanje in videnja so način, kako Bog govori, se pravi način prihoda njegove Besede. To potrjuje naslednji stavek: »Če bo moja Beseda postala vaš dom, boste spoznali resnico…«.
Glede tega bom navedel še naslednji stavek iz RŽVB: »Ponoči pridem k tebi, dvignem te k Sebi in ti dam videnje«. Videnjsko stanje – stanje večje bližine Boga! Bog sam dvigne dušo, in to s svojim Prstom (Duhom) – duša se mora dvigniti (ker je Bog »zgoraj«), in dviga jo lahko le Duh! Glede (nočnih) videnj je treba nujno ponoviti naslednji stavek: »Videnje nastane, ko se Duh sreča s tvojim duhom«. Duh je za nastanek videnja potreben iz dveh razlogov: ker prinaša Besedo (Bog kot Beseda deluje v Duhu!) in ker Duh dvigne dušo (k Bogu). Ko živimo v nočno-videnjskem svetu, moramo torej upoštevati naslednje: da živimo v Besedi in v Duhu. Živimo kot duh v duhovnem svetu, zato je treba upoštevati še naslednjo resnico: »Tvoj duh se utelesi v mojem Duhu, v meni, Kristusu (v Besedi)«. Res, takrat ima človek občutek, da živi v nekem novem telesu!
Se pravi, življenje v nočno-videnjskem svetu moramo imeti za obliko življenja naše duše v Božjem Srcu, o Presvetem Srcu pa je v knjigah RŽVB ogromno napisanega, zato bom tu navedel samo dvoje stvari: da je Presveto Srce področje svobode za dušo, in da ona lahko iz Njega zajema brezmejno Bogastvo Boga. Bog je tudi Bogastvo, in glede tega piše tudi: »Želim, da začnete spoznavati moje Bogastvo. Ni Mi težko prekriti vas z Mojim Bogastvom, ker nikoli ne preneham dajati samega Sebe vsem vam«.
Kako izgleda Bogastvo nočno-videnjskega sveta? Gre za podobe-simbole, podobne tem iz materialnega sveta, vendar bolj nenavadne, tu ni stereotipnega ponavljanja, in gradi jih Duh, ki je živa Voda (so zato skrajno gibke), in Duh je tudi »veličastna kraljevska Krona, Krona Lepote iz ust Boga in žareča Slava Živega«. Zato ta svet Duha označuje tudi to: veličastnost, lepota in žarenje. Duh človeka v materialnem svetu ne more najti potešitve, ker ga tu obkrožajo stvari »iz prahu Zemlje«, a v videnjskem svetu to lahko najde, ker ga tam obkrožajo stvari iz Duha. Logično je, da zato v RŽVB Jezus naroča: »Moje Besede morate uživati kot vsakdanji kruh, ker one SO nebeški Kruh in tvoje Življenje«. Videnja v sanjah so kot Besede Boga za dušo hrana in neko višje in bogatejše Življenje, vse obenem.
Kristus (Beseda) je torej Pot, Resnica in Življenje. Pot, ker človeku kaže pot, Resnica, ker mu razodeva resnico o dogajanju sveta, in je tudi Življenje. Vsekakor se ob srečanju z Besedo srečamo z božjimi Mislimi in Potmi, in tu moramo upoštevati naslednjo resnico: »Ne muči svoje duše, da bi popolnoma razumel moje Poti. Moje Misli in Poti NISO vaše misli in poti. Pravim vam, da je razlika ogromna!«
To je za človeka -racionalista težko sprejemljivo: da obstaja nekaj, kar visoko presega njegov Razum, ki ga je postavil na prvo in najvišje mesto. In da naj bi se temu celo podrejal! Vendar, priznati si moramo, da obstajajo stvari, ki so nad našim razumom. Iz vsega pa sledi, da iz tega, kar se nam daje po Besedi, lahko spoznamo božjo voljo in pravilno življenjsko usmeritev, večine od tega pa nikoli ne bomo razumeli (zlasti pa ne v detajlih), a vseeno ima za nas VSE pomen: gre za spoznavanje Bogastva Boga in za Življenje duše. A treba je sprejemati tisto, kar prihaja od Duha, Beseda prihaja po Duhu, toda naša doba je zaradi kuge racionalizma do tega ravnodušna, iz tega izhaja še en vzrok za smrtonosnost racionalizma: človeka prikrajša za Življenje njegove duše v Duhu in Besedi. To je eden od vzrokov za duhovno smrt sodobnega človeka.
»Duša, ki je nosilka Besede, poseduje Boga in nebeško Kraljestvo je njeno«, piše v RŽVB. Da, toda prihod Besede je milost (dar), za vsako milost pa mora tudi človek nekaj narediti. V RŽVB je zato jasno zapisano: »Posvetite se, da bo Beseda lahko prišla živet v vas«. In še: »Da bi lahko svobodno vstopal v moje Kraljevske Dvore, mora biti tvoje srce popolnoma uglašeno z mojo božansko Voljo«. Torej, svetost in usklajenost s to Voljo Boga, ki mora biti »bistvo našega vsakodnevnega življenja«: s tem smo spet pri hoji za Kristusom, kajti oboje se dogaja in dosega na tej poti. To potrjuje naslednji stavek: »Če stopiš na Stezo Kreposti, ki te bo vodila k Meni, ti bo Duh – nosilec Modrosti (Besede) naklanjal Modrost v izobilju«.
Hoja za Kristusom je torej tudi pot do vedno več tega Življenja duše v božjem Srcu, človek, ki sledi znamenjem Kristusove krvi, je vedno na poti, a to je pot, na kateri je obenem vedno tudi na cilju, ki je resnično Življenje duše v Besedi.
