Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Spet bom izhajal iz neke temeljne resnice, da namreč »meso in kri (razum s čutili in njihovimi podaljški) ne moreta spoznati resnice«. In spet gre za resnico o dogodkih sveta – z vsem, kar jih gradi (osebe, stvari…).
Človek – racionalist izhaja iz postavke, da Razum lahko spozna resnico, smatram pa, da smo danes v situaciji, ko bo treba to staro razsvetljenstvo (ko naj bi luč Razuma razsvetlila svet z resnico o njem) treba preseči in uvajati »novo razsvetljenstvo«, ko bo Luč Besede zares razsvetlila temo sveta – z Resnico.
Resnico o dogajanju sveta potrebujemo – pri odločanju, usmerjanju v življenju. Večina ljudi to ve ali vsaj sluti, racionalisti se pri tem zanašajo na svoj »neomejeni Razum«, kar pa je zmota. Skeptiki pa čutijo, da s pametjo ne morejo do te resnice in se pri odločanju začnejo bolj na svoje občutke, čustva, intuicijo, pretekle izkušnje… . Da, v sodobnem svetu je veliko skeptikov in nihilistov, ki zavračajo možnost neke gotovosti glede spoznanja resnice, in vprašajo podobno kot Pilat: »Kaj je resnica?«
Ko je Pilat to vprašal Kristusa, se seveda ni zavedal, da je takšno vprašanje zastavil Resnici sami, Jezus namreč nekje pove: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu razen po meni«.
Tu nameravam nakazati, da je to troje povezano: resnica je tudi pot, in resnica se nam razodeva skozi Življenje, ki je v Besedi. In resnice evangelija nameravam nadgraditi z znanjem iz knjig RŽVB.
Beseda kot Resnica
Tu bom izhajal iz dejstva, da je življenje VSAKEGA potovanje: skozi čas in skozi dogodke sveta. Bog sam, ki pozna tako naravo dogajanja sveta kot človeške zmogljivosti, večkrat pove, da hodimo v temi. Ta »tema« se nanaša na naše ne-poznavanje resnice o dogodkih sveta, skozi katere hodimo, iz te nevednosti pa izhaja naša negotovost glede odločanja v življenju. Ker nimamo pregleda nad dogajanjem, ne moremo vedeti, kakšne posledice bodo imela naša dejanja: smo lahko prepričani, da delamo dobro, ko v resnici povzročamo zlo.
Vsako dogajanje pa je zelo kompleksno, je tudi stalno skrivajoče in izmikajoče se, če pomislimo npr. samo na dogajanje v glavah in dušah ljudi (ki pa še kako vpliva na dogajanje sveta!). Tu pa bi se morali zavedati še, da je v sodobni civilizaciji, v kakršni nam je dano živeti, ta kompleksnost še potencirana, zaradi nereda v svetu, zaradi hitrega in zapletenega življenja, zaradi silne nepredvidljivosti. K temu pa je treba dodati še nadzorovanje ljudi s tehniko, vohunjenje, ovajanje, tajne službe in delovanje satana, ki uporablja ljudi kot svoje orožje. Mnogi v tem svetu igrajo, nosijo maske. Na kratko: situacija na svetu je postala takšna, da še nikoli tako kot danes nismo potrebovali resnico o povsem konkretnih dogodkih in osebah sveta. Da, sredi te teme in negotovosti nujno potrebujemo neko gotovost in močno Luč, močnejšo od razuma, zato je prihod novega razsvetljenstva nujen.
Do Resnice o tem s pomočjo Besede: a na dlani je, da ne gre za božjo besedo na potiskanem papirju Svetega pisma, z nekimi splošnimi načeli in pravili iz knjige si tu ne bomo mogli kaj dosti pomagati. Do te Resnice je mogoče le s pomočjo Besede, ki prihaja neposredno od Boga, in to se res dogaja: »Jahve sem in moja Beseda prihaja k vam od zgoraj«. In prihaja v dušo, ker Bog, ko človeku govori, mu govori v srcu. In vedno prihaja po Duhu, ker Bog kot Beseda deluje v Duhu. Težava naše dobe (kuge racionalizma) pa je v tem, da je ravnodušna do vsega, kar prihaja od Duha. Za novo razsvetljenstvo bo zato ta velik problem nujno treba preseči!
Ali se na tisto, kar prihaja od Duha, res lahko zanesemo? Da, Beseda je Resnica in nikoli ne laže: »Jahve sem in moja Beseda je zanesljiva. Nikoli se ti ne bom izneveril«. Beseda je »polna milosti in resnice, v njej je življenje in življenje je luč ljudi in luč sveti v temi…«, če izhajamo iz začetka Janezovega evangelija. Te besede povedo mnogo: da je prihod Besede milost (dar), da je Beseda Resnica, da je to Luč, ki sveti z resnico, in da je ta Luč Življenje, ki je v Besedi. Ker je Beseda »povsem zanesljiva«, je Beseda (in edino Ona!) lahko človeku v oporo. Vendar pa mora človek najprej temu, kar prihaja od Duha, zaupati: »Zaupaj Mi in opri se name. Ko se opiraš na Besedo, se opiraš na Modrost«. Bog sam torej želi, da se človek na Besedo opre.
Beseda kot svetilka na poti
»Naj bo moja Beseda svetilka na vaši poti« – stavek iz RŽVB, ki ga nameravam nekoliko analizirati.
Pot, potovanje: življenje VSAKEGA je oja skozi čas in skozi dogodke sveta, potovanje iz preteklosti skozi sedanjost proti prihodnosti. Jezus v evangeliju kot tudi v RŽVB večkrat omeni »hojo v temi«. In ta tema se vsekakor nanaša na človekovo nesposobnost spoznanja resnice o dogodkih, skozi katere hodi. To pove Bog sam, ki pozna naravo dogajanja sveta kot tudi človeka v popolnosti! A ni nujno, da človek obstane v tej temi: Bog mu na pot pošilja svojo Besedo, ki je Resnica – ker razodeva resnico o dogodkih sveta, in ker vedno prihaja po Duhu, jo razodeva Duh: »Moj Sveti Duh RESNICE vam razodeva, kaj se dogaja na svetu«.
Resnico o konkretnih dogodkih sveta, skozi katere hodimo (z vsem, kar jih gradi: osebe itd.) potrebujemo pri vsakodnevnem odločanju, ta resnica vpliva na to, po kateri poti bomo krenili v prihodnosti, zato je ta resnica tudi pot, logično je, da je Beseda tudi Pot. Naloga Besede kot svetilke ni samo razodevanje resnice o dogodkih, skozi katere hodimo v sedanjosti, ta svetilka sveti tudi tako, da človeku kaže pot: »Jaz, Jezus (Beseda!) sem tudi Pot. Kažem ti pot«. Kazanje poti je tako pomembna božja lastnost, da On sebe imenuje tudi »Pot«. Na kakšen način nam kaže pot? To razkrije naslednji stavek: »Jaz sem Luč sveta in hodim pred vami«. Beseda, ki nam je dana kot svetilka na pot, je tudi tista Luč, ki hodi pred človekom, in ta hoja je lahko samo hoja v človekovo prihodnost. Če mu kaže pot, jo torej na ta način: da gre pred njim – v njegovo prihodnost. Prihodnost: ta prihodnost je nujno iz prihodnjih dogodkov človekovega življenja, če mu Beseda kaže pot, je to nujno pot, ki je še pred človekom in je nujno iz teh prihodnjih dogodkov. Bog jih pozna, saj ima pregled nad vso prihodnostjo, On je tisti, ki dela načrte zanjo, in prihodnje dogodke mu kaže v obliki svojih načrtov zanje: »Resnica vam bo vedno odprla svoje Srce in vam pokazala svoje načrte takšne kot so«. Na kakšen način, v kakšnem jeziku jih kaže? Vsekakor v jeziku Duha, Beseda prihaja po Duhu: »Sledi znamenjem moje krvi, ki jih puščam za sabo kot kažipote«. Pri hoji v našo prihodnost Beseda pušča za sabo znamenja – z njimi nam kaže pot! In to so znamenja Kristusove krvi (Duha). Ta pot, ki nam jo Beseda kot Luč kaže, je vsekakor pot hoje za Kristusom: »Kažem ti svoje načrte. Učim te hoditi po mojih stopinjah«. Po tej poti pa človek potem mora iti: »Kažem ti pot, po kateri moraš iti«. A ta pot je zanj tudi najboljša možna pot, ker je to »Steza Kreposti«, ki vodi dušo k njenemu cilju (v božje Srce) in ki je zanj tudi varna: »Naj bo na poti, ki sem jo izbral zate, moja Beseda tvoja svetilka, in ne boš se spotaknil«. Še več, od te poti zavisi človekova večna usoda: »Če želiš hoditi za Menoj, si rešen, če Me pa zaradi trdovratnosti ne priznaš, propadeš. Znajdeš se v kraju večnega trpljenja.«
Beseda je tudi Moč
Beseda kot svetilka (Luč!) nam torej na naši življenjski poti sveti z resnico: z resnico o dogodkih sveta, skozi katere hodimo v sedanjosti, in z resnico o dogodkih, ki nas čakajo v prihodnosti. In te dogodke moramo poznati, če naj bi hodili za Kristusom – ta pot naj bi bila bistvo krščanskega življenja! Vendar, tu se lahko pojavijo resni dvomi v človeku, glede dvojega: ali je to res resnica o prihodnosti, ki nam jo Beseda razkriva preko razodevanja svojih načrtov, in še, ali se bo to po določenem času zares tudi uresničilo. Zato Jezus v RŽVB pove: »Nisem samo Beseda, ampak tudi Moč. Storil bom vse, za kar te prosim«. Se pravi, Beseda ni povsem »zanesljiva« samo zato, ker je Resnica, ampak tudi zato, ker je tudi Moč in zato deluje. Storil, naredil bom: »Kako bi mogli vi, ki ste nič, preprečiti uresničenje mojih načrtov? Jaz vedno dosežem svoje cilje«. Ker Besedi lahko popolnoma zaupamo, se lahko nanjo opremo, in oporo in usmeritev bomo v življenju imeli le v primeru, če temu, kar nam je dano po Duhu, zaupamo, in Bog želi, da Mu zaupamo in da se nanj opiramo.
»…za kar te prosim«. Božje prošnje, želje, njegova volja. Se pravi, da načrti Besede vsebujejo ravno to, in to je tudi logično, če so to prihodnji dogodki sveta, ki sestavljajo pot hoje za Kristusom, to pa je pot služenja Bogu, se pravi spolnjevanja Njegove volje. Ta Volja pa naj bi bila bistvo našega vsakodnevnega življenja (Boga naj bi iskali ravno v tem, v Njegovih željah), in Bog nam jo hoče dati spoznati: »Moj Sveti Duh MILOSTI prihaja, da vam podari popolno spoznanje moje volje«. To je za človeka velik privilegij, kajti spoznanje te Volje duši omogoča vstop v nebeško Kraljestvo: »Da bi lahko svobodno vstopal v moje kraljevske Dvore, mora biti tvoje srce popolnoma uglašeno z mojo božansko Voljo«. Spolnjevanje te volje: služenje Bogu, to služenje se dogaja na poti (poteh) hoje za Kristusom, iz tega sledi, da nam Duh milosti hoče podariti popolno spoznanje te poti. Beseda nas jo uči s tem, da nam kaže svoje načrte – za prihodnje dogodke sveta (našega življenja). Tu se postavlja vprašanje, na kakšen način jih Beseda uresničuje. Vsekakor s svojim delovanjem, in Bog res deluje, deluje kot Beseda, Beseda pa deluje v Duhu, ki napolnjuje svet – Duh daje smer dogajanju sveta, da se VSE dogaja po božji volji. VSAK dogodek sveta moramo zato imeti za sled (odtis) Duha v prahu Zemlje, za stopinjo Besede.
Znamenja kot kažipoti
Beseda torej hodi pred človekom kot Luč, se pravi tako, da sveti, in sveti tako, da človeku kaže pot – ker za sabo pušča znamenja, ki so kaži-poti. Ker človeka uči hoditi po svojih stopinjah, tako, da mu kaže svoje načrte, sledi, da mu kaže pot tako, da mu kaže prihodnje dogodke njegovega življenja, ki sestavljajo pot, ki je še pred človekom in po kateri človek tudi MORA iti. To je tudi najboljša možna pot skozi življenje, ker vodi dušo v njen dom, ki je Presveto Srce, in ki je tudi varna pot.
Iz vsega sledi tudi, na kakšen način (v kakšnem jeziku) se človeku razkrivajo načrti Besede: po znamenjih božje krvi (Duha). Vendar, kako izgledajo ta znamenja? Tudi glede tega je v RŽVB odgovor: »Sanje in videnja dajem mnogim med vami. To so moja današnja znamenja«. To je tudi logično, da se božji načrti razodevajo preko njih, kajti gre za načrte za konkretne dogodke, le-te pa lahko vidimo (edino!?) v (nočnih) videnjih. In gre res za znamenja Kristusove krvi, ker jih ustvarja Duh: videnje nastane, ko se božji Duh sreča z našim duhom. So torej nekaj, kar prihaja od Duha, do tega pa je naša doba ravnodušna. Gre pa še za en problem: izgubili smo čut za jezik Duha. Če naj bi namreč nekaj (milosti) v življenju uporabili (za spoznanje volje Boga), je treba vsaj nekaj od tega razumeti. Kar pa ni lahko, in ker navadno ničesar od tega ne razumemo, le-to proglasimo za nesmisel, zato Jezus v RŽVB pove: »Tistim, ki se vam vse, kar prihaja od Duha, zdi nesmisel, pa pravim: so stvari, ki so nad vašim razumom«. Iz teh njegovih besed sledi, da sanje, videnja v njih, prinašajo človeku neko SMISELNO sporočilo, nesmiselne se nam zdijo zato, ker naš razum (nasploh naše spoznavne možnosti) presegajo. Marsikdo bo rekel, da se človek, če se opira na to, opira na nekaj iracionalnega, vendar: ali ni bolj iracionalno prepričanje, da ne obstaja nič višjega od razuma??
