Piše: Jurij Kreutz, Brestanica
Za letošnje praznične dni smo od »svobode« dobili darilo v obliki novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanje nacizma in fašizma, ne pa tudi komunizma.
Že sama tema se zdi popolnoma deplasirana, saj je na seznamu najhujših množičnih morilcev daleč največ tistih, ki so morili v imenu komunistične ideologije- sicer po Premkovo najbrž za narodov blagor. Razprave in utemeljitve s strani predlagateljev pa so še toliko bolj zavajajoče, ker je danes v Sloveniji bistveno več problemov s poveličevanjem zločinskega komunizma, kot pa poveličevanja fašizma ali nacizma in predlagatelji to dobro vedo, pa se sprenevedajo. Še najbolj aktiven se zdi »zgodovinar« Premk, ki se sklicuje na svoj dr. naslov, za katerega pa nisem ravno prepričan, da si ga zasluži.
Če je že sama novela torej popolnoma pristranska, pa zbuja strah pričakovanje o tem, kako jo bodo somišljeniki predlagateljev v praksi izvajali – torej kaj vse bodo lahko v okviru izraza »poveličevanje« po tej noveli nekomu naprtili. Zavedajmo se, da so somišljeniki predlagateljev pravi specialisti v preobračanju pomena besed in v potvarjanju resnice.
In če nas (zagovornike slov. desnice) predlagatelji in njihovi somišljeniki zmerjajo z »fašisti«, potem smo verjetno v njihovih očeh že vsi, ki se malo izpostavljamo, zreli za ukrepanje.
V zadnjih dveh letih smo prišli že tako daleč, da si koalicija v imenu večine dovoljuje kršiti poslovnik DZ, ne spoštuje ustavnih določb, opozicijske poslance prekinja med razpravami ali jim celo jemlje besedo, jih neprimerno žali, da je mera polna, pa jim celo preko varnostnih služb v DZ pleni zasebno lastnino. Z gosti na zasedanjih ravna skrajno nespoštljivo in jih celo naganja iz parlamentarne dvorane.
Kdor vsaj malo spremlja seje odborov ali DZ verjetno ve o čem govorim.
Skratka, že brez zakonskih osnov, kot je omenjena novela, si na osnovi njihovega popačenega razumevanja demokracije, dovolijo vse za zatiranje nasprotno mislečih- kaj torej lahko šele sledi?
Mislim, da takšno dogajanje ni samo naključno- karakternega izvora, ampak je zavestno. Vedno bolj in z vsemi- tudi popolnoma nepravnimi- sredstvi levičarji v Sloveniji spodbujajo proces razdeljevanja družbe oz. segregacije, ki je temelj za delitev na kaste.
Kdo ve, koliko nam še manjka do stanja, ko bo kasta novega razreda na vseh področjih (parlament, sodstvo, šolstvo, državna uprava, policija itd.) lahko popolnoma odkrito in brez sankcij zatirala svoje nasprotnike, jih žalila in si jih podrejala, ko bo lov na nasprotno misleče postal vsakdanjik na osnovi razmerja politične, medijske in finančne moči, ki se pod to koalicijo radikalno povečuje v korist »ponosnih naslednikov«.
Ne verjamete? Tudi sam bi si želel, da je to samo moja preganjavica.
Vendar, če prebere knjigo Novi razred, ki je izšla že davnega leta 1957 v ZDA že kar nekaj časa pa je prevedena in dostopna tudi pri nas, se vam moj strah verjetno ne bo zdel namišljen. Avtor Milovan Đilas namreč v tej knjigi analizira komunistični sistem v Jugoslaviji in nas dobesedno posvari, da so socialistične metode v gospodarstvu vzpostavljene zavestno z organizacijsko prisilo, zato da lahko komunisti ohranjajo svoj despotski način upravljanja in svoj monopol nad lastništvom. To skupino ljudi (kasto) je avtor poimenoval »novi razred«.
Kaj pa, če to, kar se je vsaj do neke mere izjalovilo starim komunistom v Jugoslaviji, sedaj želijo »popraviti« njihovi nasledniki v Sloveniji? Bomo nasprotno misleči obravnavani kot nekoč črnci v Ameriki ali Judje v nacionalsocialistični Nemčiji?
Po mojem je zadeva vredna širšega premisleka!
