Veliko se v naših medijih večkrat govori o SLOVENCIH PO SVETU in v ZAMEJSTVIH ter Slovencih živečih v matici. Vedno se, v glavnem, problematiko analizira s skupnim imenovalcem splošnega »slovenstva«, brez upoštevanja velikih razlik med temi glavnimi skupinami, ki so še deljene po podskupinah, posebno v zamejstvih.
Najprej je treba že Slovence po svetu okvirno deliti na vsaj dve poglavitni različni skupini glede »narodne zavesti« in »nuje ekonomske stiske«, ki pa niso medsebojno nujno povezani, ampak sta tudi odvisni od prevlade ene ali druge variante v osebnosti posameznika, ki je spet odvisna od njegovega dojemanja lastnega izobraževanja v mladih letih in še to glede na posebne markacije v njegovi zavesti že predšolskega dojemanja družbene trenutne takratne stvarnosti. Zato niso merodajne sodbe (v zdajšnjem trenutku), ki naj bi obravnavale le te z istimi merili.
Ne moremo zanikati celo razlike pri pripadnikih ene in iste miselnosti v istem zgodovinskem času, ker, logično, vsak človek ima svojstven pogled na določen problem svojega in poslednjega časa, v luči lastnih izkušenj in izobraževalne predhodne »intelektualne« prtljage, ki je spet lahko bistveno odvisna od različnih pogledov na lastne dobre ali slabe zgodovinske izkušnje. Logično, da ni mogoče postavljati vseh na isto raven razmišljanja, je pa mogoče vsaj v širših okvirih, najti nek skupen miselni vzorec, ki je pri večini posameznih skupin, pričujoč.
Bolj markantne razlike med raznimi skupinami, so nedvomno zaznane v zvezi s ekonomskim časom emigracije (nedvomno bolj materialno tehtnim), ali s časom menjave oblasti v trenutkih odločitve usodnega koraka v neznano. Tu je, seveda, nešteto manjših faktorjev, ki odločijo emigracijo ali ne! Odločitve so lahko usodne ali ne, a v tistem trenutku so pa bistveno nujne le v eno smer.
Med vsemi, to se pravi, tistimi, ki so se odločili za emigracijo v tujino in tistimi, ki so sklenili ostati v Zamejstvih ter tistimi, ki so sprejeli »novo« oblast v Matici, so pač bili efekti zelo, zelo različni na njih in njihovo potomstvo v različnih družbenih sistemih. S temi vprašanji se mora tudi današnja demokratična srenja v Matici soočati, če hoče naravnati Slovence v nenasilni pluralizem idej zahodnega tipa. To je pa zelo težka naloga, prav zaradi povojne »ideološke indoktrinacije v vrtcih in osnovnih šolah itd.«, kar je pustilo težko ozdravljivo »psihopatologijo« izobraževanja novodobnih mladih v popolni nevednosti RESNICE.
V zamejskem prostoru pod laško oblastjo (tu zanemarim avstrijsko zamejstvo, ki je spet drugačno, zaradi razlike med laško in avstrijsko domovinsko mentaliteto) je imela povojna leva utopična indoktrinacija bolj markanten efekt, ker ni bilo tudi praktičnega uvajanja enoumja internacional-socializma kot v Matici, ampak je ta deloval le na propagandnem področju, brez tiste diktatorske enoumne prisile, ki je kosila žrtve že zaradi drugačnega mnenja od lažnega zapovedanega. Ne smemo pozabiti, da je bila laška okupatorska država pretežno levo usmerjena in le za malo ni zmagala na prvih povojnih volitvah komunistična naveza Tito-sovjetskega komunizma in kominformizma. Ne smemo pozabiti tudi, da je povojna Italija prepovedala le besedo »fašizem«, ni pa prepovedala enoumja »nacional-socializma«, ki še danes ima glavno vlogo v mentaliteti povprečnega Italijana. V tem je tudi vzrok lahkega potujčevanja slovenskih manjšincev pretežno leve miselne konstelacije, podkrepljeno še z majhno, ali celo nično, »narodno (nacionalno) zavestjo«, ki je pa pri laških antagonistih prerasla že zdavnaj v pravi »šovinizem«.
To zadnje je lahko preveriti že na spletu, kjer »slovenci« (pretežno vneti levičarji) se raje izražajo v laščini, kot pa v lastnem jeziku ali narečju. Za njih je globalni internacional-socializem zakon! Preverite, če se vam zdi neverjetno. Le manjši del desnih ali desno-sredinskih imajo vsaj trohico nacionalne zavesti, da tega ne počno. Od kar je propadla SDZ (Slovenska Demokratska Zveza), je prevzela njeno dediščino lipove vejice desno-sredinska SSk (Slovenska skupnost), ki je znatno izgubila ost »nacionalne zavednosti« in podlegla mentaliteti »krščanskega socializma«, kar je danes dobro razvidno s sodelovanjem v podrejenosti laški stranki PD (Partito Democratico), ki je, seveda, v bistvu laško-nacional- socialistična, zato je tudi v Italiji od strani vseh strank »fašizem« proglašen za skrajno DESNICO, kar je potrditev absurda Stalinovega hladno-vojnega agitpropa. Kot sem vedno poudarjal noben Socializem ne more biti, po zdravi logiki, desnica!. Stalin je dobro poznal svoje privržence, da jim je lahko podtaknil najbolj sporne postulate njegove dialektike, kot čisto zlato. Lep primer so italijanske TV postaje (pa ne samo italijanske), ki gladko (prepričano) označujejo fašiste kot DESNICO. Po tej logiki so se zahodne desne države borile v svojstvu fašistov proti fašistom? Samo zelo butast človek lahko to sprejme kot resnico.
Ta eklatantna diskrepanca, je še danes v centru ideoloških polemik tudi v našem parlamentu, saj elementi kot je »zamejec«, poslanec Bandelli, dokazujejo ta neverjeten manko nacionalne zavesti, ki hromi tudi verodostojnost celotne palete leve konstelacije, v kolikor ne more biti verodostojna pod nobenim pogojem, saj je nacionalno povsem uničujoča in tega niti ne skriva, ker računa na narodovo večinsko »zaplankanost razmišljanja«, po praksi več kot pol stoletja izobraževalnih »vojakov revolucije«!. Za tako majhen narod, ki ima vsaj tretjino svojih pripadnikov v tujini, je to prava nacionalna katastrofa. Ni potrebno poudariti, da prisotnost leve komponente naše »skupščine« (ne more biti Parlament, kjer je prisotno ENOUMJE) je povsem nelegitimna in bi morala že zdavnaj biti prepovedana, po principih nenasilnega PLURALIZMA!
Zgoraj omenjena problematika je zelo trd oreh tudi za sedanjo vladavino pod omejeno taktirko SDS (edine eminentno desne stranke) in karizmatičnega Janeza JANŠE, ker je primorana sklepati kompromise s »krščanskimi socialisti« in kulisami »leve sredine«, ki uporablja ta priložnostna vrata za prevzem krmila vladanja v slogu »Dolomitske izjave«! Treba je poudariti, da LEVICA (socializmi) upošteva vedno že udejanjeno prakso konspiracije, kar je značilno za nekompromisno in nepopustljivo ENOUMJE!
Bo kdaj »Slovenski narod« spoznal ta DEJSTVA in posnemal sosede z močno okrepitvijo »NACIONALNE(narodne) ZAVESTI«, brez prehoda v ŠOVINIZEM po italijanskem in drugih zgledih »konkvistadorjev«???
