Piše: Miha Burger
Zakaj to odprto pismo? Demokracija niso ljudje, demokracija je sistem pravil delovanja določene človeške skupnosti z enim in edinim ciljem, boljša, lepša, pravičnejša kohabitacija oz. sobivanje v tej skupnosti.
Sistem pravil za n.pr. »check and balance«, pa za volitve, pa referendume itd. Vsak razumen človek lahko vidi, da v Sloveniji ta pravila očitno ne delujejo dobro, kajti dejstvo oz. rezultat je slabo reševanje akutnih skupnostnih problemov. Ni namen tega Odprtega pisma opisovati kaj je vzrok, zakaj takšna zagatnost pri reševanju teh problemov, zakaj pravila ne delujejo dobro, ampak je namen opozoriti, da je očitno čas za dopolnitev sistema pravil z nečim novim, kar bo preprosto pripomoglo k boljšemu reševanju akutnih skupnostnih problemov! Z zapisom (ni nujno da je takoj zakon, lahko je soglasje, ali poslovodni zapis, ali demokratični standard), ki se glasi:
“Evropsko načelo je, da politični izvajalci projektov, z mandatom na volitvah ali pooblastilom parlamenta, ne le dobijo zaupanje, ampak jim je istočasno odvzeta pravica reševati projekte javnega pomena tajno, netransparentno, ali brez zakonsko določenega nadzora javnosti!«
(to je popolnoma enak stavek kot je bil zapisan leta 1996 v programu politične stranke Civilna iniciativa za Slovenijo, katere predsednik sem bil.)
Kaj je in kako se izvaja »zakonsko določen nadzor javnosti« pa moramo preprosto doreči, še več, doseči omenjeni zapis. A doseči ga je moč le s poskusi. Morda s poskusi pri treh ali štirih najbolj akutnih javnih, skupnostnih problemih! Brez poskusov ni nikjer boljših ali pravičnejših rešitev, ne v znanosti, ne v umetnosti, kaj šele v politiki. Tudi če trajajo trideset let. Ja, sem v zadnjih tridesetih letih naredil že veliko poskusov v tej smeri. Uspeh? Vsaj tolikšen, da lahko po vseh teh letih predlagam eno metodo argumentacije, ki verjamem, da v tem času lahko pripomore k boljši in pravičnejši rešitvi kakšnega javnega skupnostnega problema. Seveda to lahko potrdi le poskus.
Ne more pa biti odprto pismo način, oziroma prostor za predstavitev te metode argumentacije, lahko je le spoznanje ali ugotovitev, koga sploh zanima dopolnitev sistema pravil s takšnim zapisom. Morda kakšen javni medij, morda kakšno politično stranko, morda kakšno državno institucijo, morda Državni svet, morda Državni zbor, morda predsednico republike.
Odločil sem se, da to Odprto pismo pošljem v objavo ali obravnavo, vsakemu mediju in vsaki politični stranki in vsaki instituciji, ki je že kdaj objavil ali obravnavala kak moj prispevek ali predlog. Vsem medijem istočasno in vsem strankam in institucijam istočasno. Bo vsak od njih lahko videl komu še je poslano. Se pa je v tridesetih letih našlo kar nekaj medijev in tudi političnih strank, ki so tudi objavljali ali obravnavali moje prispevke in predloge, pa ne obstajajo več, vključno z omenjeno Civilno iniciativo za Slovenijo.
Vsakemu mediju, ki bo to odprto pismo objavil, bom lahko, če bo želja, predstavil to metodo argumentacije, vsaki politični stranki ali državni instituciji, ki mi bo sporočila da bi želela to predstavitev, bom tudi lahko to storil. Če bo to želel samo en medij, v redu, če več, toliko bolje, če bo to želela ena stranka ali institucija, v redu, če več, toliko bolje. Cilj je en sam, poskus dopolnitve demokratičnega sistema pravil zaradi boljšega in pravičnejšega reševanja javnih, skupnostnih problemov. Kar verjamem, da želi večina državljanov. In je zaradi tega prav vseeno ali poskus naredi en medij ali več medijev, lahko tudi istočasno, obravnava ena politična stranka ali več, ena institucija ali več. Sama metoda to omogoča. Edino kar šteje je, da se poskusi.
Seveda obstaja tudi možnost, da nikogar od naštetih ali sploh kogarkoli, ne medija, ne politične stranke, ne institucije, takšna dopolnitev sistema ne zanima.
Naj za konec zapišem tudi glavno vodilo te metode argumentacije:
Vedeti kaj je narobe pri kakšnem skupnostnem, javnem problemu, to niti ni tako težko. Vedeti kaj je bolj prav, je že malo težje. Vedeti kako spremeniti k bolj prav pa je najtežje, a prav gotovo lažje, če čim več oseb, ki želijo temu pripomoči, pomaga s svojim vedenjem in znanjem in seštevek tega vedenja in znanja, ki lahko nastane tudi z uporabo primerne metode argumentacije, lahko pripomore k bolj prav.
In ker sem že na začetku omenil, da bi bilo dobro poskusiti pri treh ali štirih najbolj akutnih problemih, naj kar navedem, zdravstvo, energetika, »zeleni« prehod, prehranska samooskrba, umeščanje v prostor…..
Morda pa obstaja pot iz obstoječe zagatnosti. Morda pa je tudi s takšno metodo argumentacije možno vzpostaviti soglasje o ključnih razvojnih družbenih dilemah in izzivih pred katerimi stoji Slovenija danes.
