5.1 C
Ljubljana
torek, 23 aprila, 2024

Obletnica resolucije Evropskega parlamenta o »Evropski zavesti in totalitarizmu«

Evropski parlament je pred desetimi leti (2. aprila 2009) sprejel resolucijo o »Evropski zavesti in totalitarizmu« (https://www.scnr.si/pdf/Resolucija-evropskega-parlamenta_2009.pdf),  ki je poleg drugega pozvala k ustanovitvi Platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo za povezovanje in sodelovanje med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za tematiko zgodovine totalitarizmov, in za vzpostavitev vseevropskega dokumentacijskega centra/spomenika za žrtve vseh totalitarnih režimov.

 
Po večletnih pripravah je bila Platforma evropskega spomina in vesti slovesno ustanovljena med spremljajočim dogodkom vrha predsednikov vlad Višegrajske skupine 14. oktobra 2011 v Pragi. Dvajsetim ustanovnim članicam iz Bolgarije, Češke, Estonije, Nemčije, Madžarske, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Švedske so se v naslednjih letih pridružile nove članice, katerih skupno število je doseglo 62, in sicer vladnih in nevladnih organizacij iz vse Evrope, Kanade in ZDA. Platforma je v svoji kratki zgodovini postala največja nadnacionalna organizacija na tem področju in se je izkazala kot pomemben akter pri izpolnjevanju nalog, h katerim je pozvala resolucija.
 
Platforma evropskega spomina in vesti je organizirala veliko število mednarodnih konferenc, seminarjev in delavnic o totalitarni preteklosti 20. stoletja, pripravila uspešen mednarodni projekt »Justice 2.0«, predstavila nov učbenik za srednješolce v Evropi, pripravila natečaj za Vseevropski spomenik žrtvam vseh totalitarnih režimov v Bruslju in še veliko več.
 
Letos Evropska unija obeležuje 80. obletnico izbruha druge svetovne vojne in tudi 30. obletnico propada komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi ter padec berlinskega zidu, kar je milijonom ljudi prineslo novo upanje za boljšo prihodnost in življenje v svobodi. Danes države z obeh strani nekdanje železne zavese skupaj tvorijo Evropsko unijo. Vendar je evropsko spominjanje še vedno razdrobljeno in ostre izkušnje komunizma niso splošno priznane.
 
Platforma močno verjame v vrednote, na katerih je bila zgrajena Evropska unija. Spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic so osnovna podlaga njenega dela. Strokovne izkušnje in znanje vseh članic omogočajo, da se Platforma sooči z nevarnimi in ponavljajočimi se težnjami, ki grozijo, da bodo spodkopale našo svobodo in demokracijo.
 
Platforma prav tako priznava resolucijo Evropskega parlamenta iz novembra 2016 za preprečevanje propagande proti EU in potrebo po ozaveščanju o zločinih komunističnih režimov prek javnih kampanj in izobraževalnih sistemov ter izvajanje raziskovalnih in dokumentacijskih dejavnosti na tem področju.
 
»Po desetletju je resolucija Evropskega parlamenta iz leta 2009 v mnogih pogledih še vedno neizpolnjena. Naša dolžnost do žrtev je, da nadaljujemo delo v spomin na zločine vseh totalitarnih režimov in da spoštujemo vse tiste, ki so se jim upirali. Ta prizadevanja so osredotočena na preteklost, vendar so ključna tako za sedanjost kot za prihodnost. Če ne bomo uspeli ohraniti tega bolečega dela evropske dediščine, tvegamo, ponovno soočenje s takšnimi grozotami«, je dejal dr. Łsukasz Kamiński, predsednik Platforme evropskega spomina in vesti.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine