V teh dneh se spet začenja odkrito govoriti o preobremenjenosti šolstva. Šolstvo: se s tem misli učence ali učitelje? Glede učiteljev: verjamem, da so preobremenjeni, sem skusil deset let tega poklica.
Vendar, kar sem slišal govora o problematiki šolstva, so se vsi, vsaj v mojih očeh, izmikali jedru problema in se sukali okrog njega kot mačka okrog vrele kaše. Vzrok mi je na dlani: globoka država je ohranila pozicije (svoje ljudi) v vseh ključnih družbenih (pod)sistemih, in šolstvo je v njenem permanentnem boju za Oblast morda najbolj ključen. Posledica pa je to izmikanje: govorci govorijo, kot da je jedro problema v učiteljih – kako priti do takšnih učiteljev, ki bodo za ta poklic res primerni. Se pravi: vzrok in jedro problemov sedanje šole je v neprimernih učiteljih. A zame je to v namen izmikanja resničnim problemom in metanje peska v oči – javnosti, narodu. V ta namen bodo jeseni uprizorili še kakšno >stavko javnega sektorja< - za višjo plačo učiteljev, spet zaradi metanja peska v oči.
In kateri so resnični problemi sodobne šole?
Sedanja šola (poučevanje, vzgoja…) je res večini učiteljev postala silno težavna, naporna, skrajno zahtevna, problematika, ki je privedla do tega stanja, pa je seveda večplastna, in tukaj lahko glavne vzroke le bežno nakažem.
Izvor in glavni vir vseh drugih problemov vidim v družini, pri starših, ki svoje ljubljenčke >crkljajo< do absurda in do onemoglosti (ker se jim smilijo, vem, zakaj, a tu se še v to ne bi spuščal) – to tudi zato, ker je dokazano, da je vpliv staršev odločilen in da so prva leta življenja odločilna za vse življenje. Problem je tudi sama sodobna družina kot taka, ki je zašla v veliko krizo, in otroci iz neurejenih in razbitih družin so nujno problematični – ker so nesrečni in nujno ne-vzgojeni. Sledi vpliv družbe (okolja), otroci seveda nujno živijo v nekem kulturnem okolju, ki jih nujno tako ali drugače vzgaja, oblikuje, to okolje pa je svet moralnega razkroja, svet brez vere in s tem s pomanjkanjem metafizičnih, etičnih temeljev, posledica je tudi velika odtujenost ljudi, in kriza duha se še kako pozna tudi v šoli, na učencih, da ne govorimo, kako njihova moralna kriza pogubno vpliva na šolsko delo.
In šolski sistem: permisivno vzgojo doma, v družini, nadaljuje permisivnost v šoli, sistem, ki pozna le morje pravic in le redke dolžnosti, in otroci imajo še vso podporo staršev – oni pridejo z advokatom nad vodstvo šole, da bi zaščitili svojega nedolžnega otročka.
Prej sem omenil, da je šola vključena v permanenten b oj za Oblast, da je področje tega boja, in to dokazuje in omogoča tudi ta silno permisivni sistem. Takšna šola vzgaja, proizvaja mehkužne ljudi šibke volje, brez hrbtenice, njen namen jim je vzeti tudi vero, krščanstvo – ker le-to zahteva tudi odpoved, voljo, moralnost, permisivnost pa deluje ravno nasprotno vsemu temu, krščanstvo ni za scrkljančke. A s tem se ljudem odvzame dejavnik, ki naj bi jim v življenju dajal oporo, usmeritev, cilje…, to so potem množice, ki jih je laže zmanipulirati, največ preko medijev, živimo v času Oblasti Denarja, ki svojo Oblast izvaja preko moči medijev, in >levičarsko< vzgojeni ljudje bodo volili liberalne, leve, sebi enake, tako je začarani krog sklenjen.
Za konec: menim, da je sedanja (moderna) civilizacija zašla v brezizhodnosti in slepe ulice na vseh področjih življenja (npr. okoljskem, ekonomskem…), in ena od njih je tudi sodobna šola. Takšna šola je močan dejavnik vsesplošnega nadaljnjega propadanja družbe. Kakor je uporaba tehnike v tržnem gospodarstvu sprožila veliko izčrpavanje in onesnaževanje narave, tako njena uporaba v sistemu medijske demokracije (informacijska tehnika) povzroča propadanje družbe
Franc Bešter
