Sodelovanje narodnih manjšin v Evropi je ključnega pomena v tem obdobju, ko se v Evropski uniji pojavljajo težnje po spremembah v smeri povečevanja suverenosti držav članic. Evropska državljanska pobuda Minority Safepack je bila pomembno znamenje, v smeri katerega je potrebno nadaljevati. O tem je tekla beseda na srečanju vodstev dveh krovnih organzaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Sveta slovenskih organizacij, ki je potekalo v ponedeljek, 13. maja v Zgornjem Brniku. Za SSO se bili prisotni predsednik Walter Bandelj, odbornik Ivo Corva in funkcionar Julijan Čavdek, za NSKS pa predsednik Valentin Inzko, predsednik Zbora narodnih predstavnikov Nanti Olip ter poslujoči tajnik Marko Oraže.
V mesecu juniju bo v Bratislavi potekala redna skupščina manjšinske organizacije FUEN (Federal Union of European Nationalities – Federativne zveze evropskih narodnosti), na kateri bosta nastopili tako NSKS, kot dolgoletni član ter SSO kot nova članica. Ponedeljkov sestanek je bil zaradi tega posvečen pripravi na skupščino FUEN, ki bo trajala od 12. do 16. junija. Skupščina bo imela poseben pomen, saj bo tudi prilika, da evropske narodne manjšine ocenijo stanje, ki bo nastalo po letošnjih evropskih volitvah. Od tega bo tudi odvisno nadaljevanje evropske državljanske pobude Minority Safepack, za katero bo potrebno 1,2 milijona veljavnih podpisov predstaviti novi evropski komisiji in od nje zahtevati, da obravnava vprašanje zaščite narodnih manjšin na ravni Evropske zveze.
Dejstvo, da bo od letos naprej v FUENu nastopal tudi SSO, je dodana vrednost, saj se bo tako povečalo število slovanskih članic, ki sestavljajo posebno skupino v sklopu FUEN.
Druga pomembna tema je bila organizacija nogometnega prvenstva narodnih manjšin EUROPEADA 2020, ki bo potekala na Koroškem in jo organizira ravno NSKS. Tako NSKS kot SSO sta že vpisali obe nogometni ekipi, ki bosta nastopali pod okriljem Slovenske športne zveze iz Celovca in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
V nadaljevanju so se predstavniki NSKS in SSO dotaknili še drugih vprašanj stanja slovenske narodne skupnosti v Avstriji in v Italiji. V obeh državah ostaja še vedno odprto vprašanje predstavništva v izvoljenih telesih državne in krajevne javne uprave. Še vedno je tudi le delno rešeno vprašanje vidnosti slovenščine v javnem prostoru in na krajevnih napisih.
