Pravljica o Mojci Pokrajculji
znana je, a silno zastarela,
nova Mojca, vidno ostarela
vlogo se sedaj na pamet guli.
Vlogo, da lahko bo odigrala
s piskrčkom nam vse prizore znane,
pravljično izmišjeno igrane,
pa še kaj da k temu bo dodala.
Pa še kaj, so rekli ji v režiji,
tisto s piskrčkom in luknjo bančno
naj prikaže, stanje pa finančno
naj pripiše drugih svinjariji.
Pa še kaj, saj dobro zna lagati,
Mojci zadnji hip so naložili,
krivdo, ve se, komu naprtili.
Pa še kaj? Nič treba ni dodati.
Pravljica o Mojci, ki vse vzame
v piskrček, ki si ga je kupila,
oslarija, kot jo je vodila,
ta otroških src, se ve, ne vname.
Pa še kar, pa še, kot Mojca zmeraj
natolcuje s piskrom prazne slame,
pa še kdo naj revici verjame,
saj ta pravljica pač ni od včeraj.
