Proti okupatorju še vedno
s Titom nekateri se borijo,
na proslavah v vrsti z njim stojijo,
pravijo, da splača se, je vredno.
Za statiranje je na proslavi,
kjer pojavijo se s Titom v družbi,
bolje plačano vsaj kakor v službi,
je zaslužek zmeraj dober, pravi.
S Titom skratka se naprej jim splača,
a poglej, odpor se zdaj pojavlja,
noče ta pa oni, se odjavlja
od proslave šola, svet prevrača.
Titova je jeza neizmerna,
le kako da to je sploh mogoče,
da krajevna skupnost tudi noče,
takšna je poteza neprimerna.
Se postavljajo spet spomeniki,
vsi po vrsti ti so za junake,
za neznane kajpada, za take,
ki živijo v pravljici na sliki.
Enemu pa vem, ko se postavi
s Titovim imenom spomeniček,
naj bo na planjavo ali griček,
bo postavljen vsaj osebi pravi.
Ta ne bo neznanemu junaku,
to pomnik osebi bo resnični,
sam imel tam govor bo dotični,
sebi, dobro znanemu bedaku.
