Čimbolj je krvavo to vse skupaj,
čimveč žrtev je, krvoprelitja,
več je pompa, hrupa, več je vpitja,
oj, tovariš, zdrži, ne obupaj!
Se praznuje zopet naša zmaga,
ko so vse sodruge nam pobili,
mi pa tu smo znova se dobili,
kjer vrsté se praznovanja draga.
Zmage da praznujemo sovražne,
ko pa lastnih nam presneto manjka,
drgnemo zatorej brez prestanka
zmage, ki so vse po vrsti lažne.
Spet smo zbrali tu se na višini,
žeblji trije kjer štrle visoko,
zbrali tisti, ki smo pregloboko
že zabredli v prejšnji domovini.
Ni da tisto zmago bi slavili,
ki smo jo ukradli kar brez boja,
ko v temí smo, v senci sveče soja,
na stotisoče ljudi pobili.
Židani smo bataljon postali,
to po novem je ime nam dano,
kaj potem, če tudi to zlagano
je, kot je zlagan naš vodja mali.
Oj, tovariš, dragi, ne obupaj,
se o zmagi veličastni zlaži
in oči že itak slepe maži,
dokler ne podre se nam vse skupaj.
