Marsikaj godi se na proslavah,
spolzka tla so odri za govorce,
trda sploh za govorov so tvorce,
procesira se s težavo v glavah.
Zadnje čase takšne se vrstijo,
kjer govornika močno zanaša,
sebe samega na njih prekaša,
da se kakor dan lažnivcev zdijo.
Stresa eden tam prvoaprilske,
pa je komajda začetek leta,
s takimi na vsaki zdaj opleta,
da bi rekli jim samomorilske.
Kot če Nemec danes bi razpredal,
da je Adolf tvorec bil Evrope,
Evropejci šli bi na okope,
tak bi Fric si vejo brž odrezal.
Nebuloze stresa naš govornik
večje še od slabe nemške šale,
prinesene so iz šole male,
ko bil pionirjev je podpornik.
Od takrat ni zrasel, se razvijal,
dalje stresa pionirske vice,
pokovec preganja plahe ptice,
s fračo bi se bojeval, nabijal.
Kimajo mu v prvi vrsti borci,
smeh angleški zadaj se predvaja,
humoristična je to oddaja,
njen naslov Le konji in pa norci.
