Draga mati, bom popravil,
vsako svojo zdaj neumnost,
boš ponosna na pogumnost,
na vse, kar bo sin napravil.
Ne, ne bom jim več nagajal,
fantom v jopicah rumenih,
dam jim lešnikov zelenih,
saj veš, rad bi jim ugajal.
Dal bom, mati, jim stotaka,
da si kupijo bonbonov,
meni ljubih makaronov
bo deležna para vsaka.
V šolo, mati, nič ne hodi,
saj veš, da sem priden vedno,
da držim ročice zgledno
in da gazim ne po vodi.
Draga mati, bom popuščal,
Manuel je še zastokal
in potem se bridko zjokal,
ladjice po Seni spuščal.
