Društvo naše glasno opozarja,
je na dan svobode se zbudilo
in z izjavo spet na dan stopilo,
v njej naslednje se stvati poudarja.
Se na nas ves bolj in bolj pritiska,
vsakdo šel bi zdaj že naš se posel,
vsakdo, pa naj bo še takšen osel,
v naš branži je velika stiska.
Se o nas poroča kot barabah,
ki da zlizane smo z oblastniki,
mnogi zdaj imajo nas na piki,
govor je o ženskah kot o babah.
Stranke prav brutalne so premnoge,
znašajo nad nami se objestno,
delo da opravljamo brezvestno,
svoje da sploh ne poznamo vloge.
Naš sovražmi govor večno spremlja,
neodvisnost je trpljenja polna,
pravijo, da naša branža bolna
je in vodena kar iz podzemlja.
Takšni spremljajo nas grdi vzkliki,
so na piki zlasti še dekleta,
monopol in pókoj sta nam vzeta,
oh, zares ubožci smo zvodniki.
