Kaj vznemirjaš spet me Ivan, Janez,
da do jutri ne bom mogel spati,
le zakaj ne daš mi mirovati,
spet pokvaril si mi spanec danes.
Tri natresel tu si predpogoje,
mene je že prvi ves iztiril,
se do jutra spet ne bom umíril,
sanjal bom osvobodilne boje.
Kaj vznemirjaš spet me Janez, Ivan,
penzijo da kaniš mi odvzeti,
moram se za palico prijeti,
leči pod tabletami na divan.
Druga dva sta tvoja predpogoja
me dotolkla, veš, do takšne mere,
da iz skrajne bom do té zamere
vdal pomirjevalom se brez boja.
Kaj me Janez, Ivan, spet vznemirjaš,
kaj mi kratiš vse prekratek spanec,
že tako sem ves ubog, pijanec,
ti pa še s človekom me primerjaš.
