To pisanje bo v precejšnji meri odmev na pred kratkim izdano knjigo S. Pinkerja »Razsvetljenstvo zdaj! – v zagovor znanosti, humanizmu, razumu in napredku«. Avtor utemeljuje svoj zagovor predvsem na bazi materialističnega pogleda na svet: znanost je (seveda preko tehnike) izredno povečala blaginjo človeštva in močno zmanjšala svetovno revščino. To so dovolj močni razlogi, da nadaljujemo po poti, ki jo je začrtalo razsvetljenstvo. Razsvetljenstvo v sedanjosti, razsvetljenstvo v prihodnosti. Da, ko načrtujemo prihodnost ( toda: ali jo pri nas sploh kdo načrtuje, dolgoročno, strateško?!), moramo čim bolje oceniti sedanjost, poznavanja le-te pa ni brez čim- boljšega poznavanja preteklosti, ki je privedla do nje.
Zagovarjam stališče, da S. Pinker ocenjuje civilizacijo predvsem skozi prizmo materializma, se pravi enostransko in zato zmotno. Kaj si on misli pod »napredkom«? Vsekakor napredek znanosti, tehnike in rast gmotne blaginje. Da, neko civilizacijo bomo presojali po tistem, kar za nas »civilizacija« kot taka je.
Pojmovanje civilizacije
Kaj naj bi bil pomen, namen človeške civilizacije, kakšni naj bi bili njeni cilji, kakšne njene vrednote? Ne moremo zanikati, da se kultura Zahoda (kamor sodita EU in ZDA, to pa je obenem kultura, ki je svoj usodni vpliv razširila na ves svet!) že dolgo, od renesanse naprej, vedno bolj obrača k zunanjemu, materialnemu, ob vedno hujšem zanemarjanju notranjega, duhovnega. Naša civilizacija je postala predvsem kultura materialnih vrednot, in za večino njenih pripadnikov je to stanje postalo nekaj samoumevnega. Vendar ni. Je rezultat nekajstoletnega razvoja v neki smeri, ki se ga večina ne zaveda in ga ne pozna. Za večino je »civilizacija« postalo naslednje: materialna blaginja, udobje, ki ga zagotavljajo njeni tehnični dosežki, in če nanjo gledamo na ta način, so teze S. Pinkerja povsem upravičene in bi kazalo nadaljevati po tej poti. Vendar je takšno gledanje enostransko, takšna civilizacija je barbarsko enostranska.
A pojavljajo se še drugi pomisleki. »Napredek«: S. Pinker tu misli materialni napredek, ki ga bo zagotovila neprestana gospodarska rast. Iracionalna ideja: ta ni možna na omejenem planetu, ki ga ne bo mogoče v neskončnost izčrpavati in onesnaževati. Meje rasti so se že danes pokazale in civilizacija je zašla v krizo okolja – tudi zaradi tega enostranskega razvoja.
Enostranski razvoj
V zvezi s tem si oglejmo še dve besedi, ki ju navaja S. Pinker: »razum« in »znanost«. Ti dve besedi sta povezani, ker gre za znanost, ki je delo razuma, in to je izkustvena znanost o materiji, se pravi empirična znanost (fizika, kemija). Ona je delo pobožanstvenega Razuma, postavljenega na prvo mesto, zato razsvetljenstvo poveličuje tudi Znanost. Razumsko spoznanje kot najvišje možno spoznanje: razsvetljenski racionalizem, ki je postal kužna bolezen moderne dobe, in empirične Znanosti so postale njegovo miselno orožje. Ne moremo zanikati, da sta Znanost in njegova hčerka Tehnika začeli ključno pogojevati način mišljenja in življenja človeka te kulture.
Pobožanstveni Razum noče priznavati svojih meja, noče priznati možnosti, da ne bi bil sposoben spoznati, najti resnice, in noče priznati omejenih možnosti empiričnih Znanosti: one naj bi bile zmožne odgovoriti na vse uganke univerzuma. Vendar pa so to iracionalne ideje. Že zdrava pamet pove, da je naš razum omejen, in da ima tudi spoznavna metoda teh znanosti (eksperiment, merjenje) svoje meje, upam si trditi, da sta se fizika in kemija v glavnem izčrpali v svojih možnostih. Ti dve vedi pa sta odločilno pomagali ustvarjati vso tehniko, zato tudi ne bo več revolucionarnih izumov.
In ljudje se vedno bolj zavedajo teh omejitev: stroški tega »razvoja in napredka« so vedno večji, koristi vedno manj vidne, in zavedli smo se krhkosti in ogroženosti planeta, na katerem živimo. Tehnika ne bo rešila vseh naših problemov, in tehnika nas tudi ogroža, ker ogroža naravno okolje, da ne pomislimo še na strahotna orožja, ki jih je dala. Kriza okolja nas že prav biološko ogroža, zato smo nanjo postali občutljivi, ob tem pa mislim še, da smo, zaslepljeni od »napredka«, mnogo premalo pozornosti posvečali negativnim učinkom znanosti in tehnike na človeka, na družbo.
Franc Bešter
