Na Levičnikovi farmi včeraj
tekla prvič zadnja je beseda,
z njo razkrila se v celoti beda,
neizbrisen njen pečat za zmeraj.
Štiri goske s farme so se zbrale
ob okrogli mlaki, kjer svetlobo
žarometi mečejo na zlobo,
tam ob vodi družno so regljale.
Zadnja je beseda kajpak naša,
vetroglavo ena je trdila,
poniglavo druga ponovila,
za oči bile so slaba paša.
Milo rdeča goska je regljala,
druga rdečeglavka bolj srdito,
ni ljudem tako ostalo skrito,
v kaj se gosja druščina je dala.
Pedofili da so med racaki
in izključno barve da so črne,
vetroglavka skorajda se zvrne,
rdečeglavka frfota po mlaki.
Mnenja niso v mlaki s kresala,
skupno jim bilo je ljubosumje,
so kresale misli enoumje,
gosja druščina je prhutala.
Vsaka gos po sebi kajpak sodi,
kar ji blizu ni, takoj zavrača,
željno pa za drugim se obrača,
v sanjah gosjih prav boleče blodi.
Da ne marajo jih, pedofilov,
v tem gosi bi razumel seveda,
videl sem, da drugo jih obseda,
željne da so vse gerontofilov.
