Piše: Franc Bešter
Najuspešnejši politični projekt v zgodovini. Da so narodi Evrope zbrali toliko poguma, volje, zrelosti in ga ustvarili, je bilo prej potrebno veliko razdejanje druge svetovne vojne. Da, na evropskih tleh sta izbruhnili dve svetovni vojni, tudi odraz mednacionalnih nasprotij (prva), tudi spopad med demokracijo in totalitarizmom (druga). Mimogrede: v naših časih v svetu spet prihaja do polarizacije na tej zadnji ločnici.
Evropa kot kontinent je posebna v tem, da je geografsko zelo razčlenjena: na polotoke, ki so povrh zamejeni še z gorstvi, celo na otoke (Britanija). Posledica je dokaj različen zgodovinski in tudi kulturni razvoj njenih narodov. Teh razlik med narodi se je v zgodnjem srednjem veku zavedal že Karel Veliki in je zato po Evropi (tudi nasilno) širil krščanstvo, ki naj bi bilo neko vezivo med njimi. In res je le-to v zgodovini Evrope odigralo veliko vlogo, postalo je eden od stebrov civilizacije, ki pa se mu je le-ta v zadnjem času v veliki meri odrekla. Kasneje sta Evropo z vojaško silo, nasilno, poskušala združevati še Napoleon in Hitler, vendar, razlike med narodi so bile, zaradi prej omenjenega, prevelike, neke »Združene države Evrope« niso mogle nastati, kot v Ameriki, zaradi povsem drugačne zgodovine.
Te stavke sem zapisal, ker mislim, da se v naših časih spet dogaja poskus poenotenja celine, tokrat s pomočjo migracij, torej na mehkejši način, ki pa je v precejšnji meri tudi nasilen, saj migranti povzročajo porast nasilja po vsej Evropi, zlasti v prestolnicah. Te migracije so odraz velikih razlik in nasprotij v razvoju med svetovnim Severom in Jugom. Revni pritiskajo na bogati Sever, misleč, da prihajajo v Indijo Koromandijo. Ni pa se mogoče znebiti vtisa, da jim mnogi v Evropi namerno na široko odpirajo vrata, da se vrši »velika zamenjava«. To je lahko v interesu bruseljskega birokratskega mastodonta: birokratom so razlike moteče, skušajo zmanjšati razlike med narodi – z uničevanjem njihovih kultur in nacionalnih držav, s tem, da močno spreminjajo strukturo njihovega prebivalstva. To je lahko v interesu globalistov in kulturnih marksistov, ki si prizadevajo za Oblast nad vsem svetom in zato hočejo čim bolj enotno Evropo. A pri tem jim je moteče tudi krščanstvo, ki ga hočejo dokončno odpraviti s pomočjo islamizacije. Slednje se mi zdi najbolj nevarno, ker bodo muslimani, če se bodo počutili dovolj močne, poskušali v Evropi prevladati – tudi z džihadom.
Na Evropo, z njeno tisočletno kulturo, zato danes prežijo številne nevarnosti, tudi gospodarsko nazadovanje, zaradi izgubljanja konkurenčnosti v globaliziranem svetu. V zadnjem času se Evropa, predvsem zaradi številnih negativnih izkušenj z migranti, politično obrača vedno bolj v desno, na volitvah zmagujejo desne stranke, od katerih ljudje pričakujejo, da bodo migracije omejile. Vendar, lahko se zgodi, da bodo ti desničarji zahtevali tudi izstop svojih držav iz EU (podobno kot se je zgodil brexit), in Evropa bo razpadla, kar pa bi bilo, zlasti dolgoročno gledano, za njene narode slabo. Tisti, ki načrtujejo njeno poenotenje (s pomočjo migracij), lahko dosežejo nekaj ravno nasprotnega.
