Zakaj bi se sprenevedali? Ljudje smo, krvavi pod kožo, družabna bitja. Praznični trenutki imajo svoj čar, še posebej ob božično-novoletnem času. Čar dobrot, obdarovanja, dobrih mislih ter druženj z družinami in prijatelji. In tudi letos bo šlo, le malo drugače.
V času pandemije kot nujne obveznosti priznavamo delo in nakup osnovnih življenjskih potrebščin. Z razlogom. A ljudje se težko za več kot nekaj mesecev odrečemo medsebojnemu druženju. Družbene vezi so pomembne tudi za naše zdravje. Vendar ga lahko v času, ko se med nami širi nalezljiva bolezen, prav medsebojni stiki ogrozijo. V zadnjem letu smo se o koronavirusu in njegovem širjenju naučili marsikaj; zdaj lahko svoje vedenje varno prilagodimo in se izognemo nepotrebnemu tveganju za okužbo.
Da bi tudi letos lahko kljub okoliščinam varno izkusili ta čar in veselje, smo pripravili nekaj priporočil, kako to početi na čim manj tvegan in tem bolj odgovoren način. Prosimo, bodite pozorni tudi na poznavanje in upoštevanje ukrepov! Omejitve se spreminjajo, zato ne moremo zagotoviti, da so/bodo nasveti vedno skladni s predpisi; zagotavljamo pa vam, da so po naših najboljših močeh in znanjih skladni s spoznanji, kako se virus prenaša in kaj lahko glede tega storimo, da zamejimo njegovo širjenje.
Popolnoma razumljivo je, da se bomo v času praznikov še posebej želeli družiti z ljudmi zunaj našega gospodinjstva. Letos prihranimo druženja le za najožji krog, druge pa, če ne gre drugače, povabimo raje na srečanje — tudi sprehod na svežem zraku je boljši v prijetni družbi, mar ne?
Za tisti krog, s katerim pa se želimo družiti: prosimo, da na podlagi strokovnih znanj in priporočil premislimo, kako lahko to storimo kar se da odgovorno; opozarjamo pa, da nekateri nasveti v tem članku niso nujno skladni s trenutno veljavnimi pravili.
Kako oblikovati varen krog ljudi — družabni mehurček?
Edini način, da lahko praznike v širšem krogu preživimo varno, je, da ostanemo znotraj našega mehurčka, oziroma da za to obdobje oblikujemo ekskluzivni družabni mehurček. Čas za oblikovanje takega mehurčka je zdaj: dva tedna pred prazniki.
To pomeni, da se z izbranimi prijatelji in družino pogovorimo in skupaj odločimo, da se bomo pred napovedanim druženjem srečevali samo in izključno znotraj svojega osnovnega kroga ljudi. S tem lahko bistveno zmanjšamo možnost, da bi naš praznični dogodek postal priložnost za širjenje novega koronavirusa.
Deset dni je doba karantene, ki je odrejena v primeru stika z okuženo osebo. V 14 dneh po okužbi s koronavirusom namreč bolezen razvije okoli 90 % ljudi. Povprečna inkubacijska doba je sicer pet dni. Pozor, gre za povprečje; če želimo biti maksimalno varni in odgovorni (kar priporočamo!), pred druženjem počakajmo 10 dni. Vsak dodaten dan izolacije pred srečanjem z ljudmi iz drugih gospodinjstev je več kot priporočen.
Kako oblikujemo družabni mehurček?
“Družabni mehurček je zaključen krog ljudi — majhna skupina zaupanja vrednih prijateljev ali sorodnikov, ki se strinjajo, da bodo spoštovali določena skupna pravila obnašanja in gibanja v času epidemije covid-19 ter se družili le med sabo.”
Pogovorimo se z ljudmi, ki jim zaupamo in s katerimi želimo preživeti novoletne praznike, a z njimi ne delimo skupnega gospodinjstva. Čim manj ljudi, tem bolje! Družabni mehurček mora biti zaključen in vključevati le osebe, ki so se vnaprej odločile, da bodo skupaj preživele praznike, zaradi česar se bodo v naslednjih dveh tednih izogibale druženju z različnimi ljudmi.
Če je mogoče, v tem času opravljajmo delo od doma; če to ni mogoče, na delu dosledno sledimo vsem priporočilom (in še kakšnemu zraven!). Redno prezračevanje zaprtih prostorov, ohranjanje razdalje, izogibanje tesnim stikom in gneči, nošenje maske ves čas, izogibanje skupnim sestankom v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, izogibanje skupinskemu malicanju in pitju kave v zaprtih prostorih, redno umivanje rok in predvsem hitra samoosamitev v primeru stika z okuženo osebo ali v primeru izkazovanja simptomov okužbe — vse to močno izboljša možnost, da nismo prenašalci okužbe. Izven dela opravimo zgolj najnujnejše opravke in pri tem sledimo zgornjim priporočilom.
Priporočilo oziroma poziv velja tudi delodajalcem: omogočite svojim zaposlenim delo od doma in s tem ustvarite varnejše okolje ter možnost, da si lahko vaši zaposleni oblikujejo svoj družabni mehurček, saj bodo tako tudi pomembno prispevali k omejevanju širjenja okužb tudi v vašem podjetju.
(Več o tem: Ostanimo v mehurčku …)
Ostanimo pozorni: kaj so glavni simptomi okužbe?
Kljub vsej previdnosti bodimo ves čas pozorni na simptome morebitne okužbe. Najbolj pogosti simptomi okužbe s koronavirusom so vročina, kašelj, splošna utrujenost in izguba vonja ter okusa. Med manj pogoste spadajo boleče žrelo, glavobol, bolečine v sklepih, prebavne motnje, izpuščaji na koži in spremembe v obarvanosti prstov na rokah in stopalih ter občutljive oči.
Če se pojavijo simptomi, se izolirajmo in pokličimo osebno zdravnico ali zdravnika ter se naročimo na testiranje. Del teh simptomov je podoben sicer nenevarnim prehladom, zato ljudje pogosto mislimo, da nam ni nič hujšega ali pa je dovolj en paracetamol — in nadaljujemo kot običajno. Letos bodite, prosimo, pozorni tudi na najmanjše spremembe — in v primeru dvoma raje počakajte dan, dva. Toda tudi to, da se dobro počutimo, ne pomeni, da ne moremo okužiti ljudi okoli nas — žal se okužba prenaša tudi tako, da se določen del okuženih počuti povsem zdrave.
Če bomo v času pred praznovanji zaznali simptome okužbe, spremenimo svoje načrte in se izognimo kakršnemu koli druženju. Podobno naj velja za ljudi v našem gospodinjstvu. Velik del prenosov predstavlja širjenje v skupnih gospodinjstvih, zato tudi, če članice ali člani, ki prebivajo skupaj z okuženo osebo, (še) ne kažejo simptomov, to ne pomeni, da niso okuženi in ne morejo še koga okužiti.
Vsi stiki z ljudmi izven našega gospodinjstva predstavljajo tveganje, a to tveganje lahko z zrelim in odgovornim vedenjem precej zmanjšamo.
Testiranje
Če se bomo pred novoletnimi prazniki za kako posebno priložnost odločili za preventivno testiranje, je potrebno razumeti, katero vrsto testa bomo uporabili in kaj nam bo test pokazal. Če želimo preveriti, ali imamo aktivno okužbo, moramo opraviti PCR test ali antigenski test. Pri obeh se vzorec vzame iz nosno-žrelnega predela. PCR test je bolj zanesljiv kot antigenski test. Pri obeh testih negativen rezultat pomeni samo, da smo negativni, torej virus ni bil zaznan na tisti dan in uro, ko smo izvedli testiranje. To se lahko hitro spremeni, saj se virus v nosno žrelnem predelu množi eksponentno. Poleg tega pa smo se lahko okužili tudi na poti na test ali pa v zadnjih nekaj dneh, in se bolezen oziroma okužba še ni razvila. Zato je v primeru antigenskega testa, ki poda rezultate v pol ure, tega najboljše izvesti tik (torej uro ali manj) pred srečanjem in v času med testom in srečanjem ostati v izolaciji svojega ožjega kroga. Tudi v primeru PCR testa se poskusimo udeležiti testiranja čim bližje času druženja.
Testi za prisotnost protiteles ali serološki testi, pri katerih se odvzame vzorec krvi, niso primerni za preverjanje aktivne okužbe s koronavirusom, saj prikažejo zgolj, ali ste bolezen že preboleli ali ne, in vam nič ne povedo o tem, ali ste trenutno okuženi oziroma ste kužni.
Če imamo simptome prehladnega obolenja, druženje navkljub negativnemu testiranju resno odsvetujemo, saj imata oba testa tudi odstotek lažno negativnih rezultatov. V tem primeru je najbolj primerno, da se namesto z osebami iz drugih gospodinjstev družimo zgolj z osebami svojega gospodinjstva.
Eden izmed razlogov, da se koronavirus tako uspešno širi, je, da lahko virus okužene osebe širijo že, ko se počutijo še povsem zdrave ali ob zelo blagih simptomih, ki jih marsikdo sploh ne zazna. Zato je potrebno slediti priporočilom tudi, ko se počutimo dobro, a smo bili pred tem v tveganih stikih (opozorilo aplikacije #OstaniZdrav, poznamo nekoga z okužbo ali smo bili v stiku s kom z okužbo) ali v stiku z velikim številom različnih oseb.
Vedno več raziskav kaže, da se virus uspešno širi tudi v manjših kapljicah, ki lahko v zaprtih, slabo prezračenih prostorih lebdijo v zraku kar nekaj časa. Ljudje pri dihanju, govorjenju, petju, kričanju, te kapljice izdihamo v okolje, kjer jih vdihnejo druge osebe, s katerimi si delimo skupen prostor. Če je oseba v istem prostoru okužena, se okužba tako prenese na nas — in obratno. Ker moramo vdihniti dovolj kapljic, da se okužimo, je pomemben tudi čas trajanja tvegane izpostavljenosti. Zato se druženju v zaprtih prostorih* izogibajmo za vsako ceno in jih prihranimo samo za najbližje, ki jim lahko zaupamo.
Kje in kako se je najbolj varno družiti?
Druženje okoli novega leta lahko uvrstimo v različne ravni tveganja.
Najbolj varno in priporočljivo je seveda druženje po spletu. S skupino prijateljev se lahko slišimo s pomočjo različnih družabnih aplikacij — bodimo kreativni, tudi to lahko ima svoj čar. Ali pa si čestitajmo z balkona na balkon, z dvorišča na dvorišče. Še najbolj zanesljivo in varno pa bo, če se odločimo, da bomo letošnje novoletne praznike preživeli le znotraj svojega gospodinjstva.
A vsi smo že naveličani druženja v virtualnem svetu in si želimo stika tudi z ljudmi izven našega gospodinjstva. Nizko tveganje predstavljajo stiki s čim manjšim številom različnih oseb in gospodinjstev, najbolje zunaj. Lahko gremo na primer na sprehod, in če se dobro opremimo, si lahko celo privoščimo praznični zimski piknik v naravi (pozor, predpisi!), morda tudi ob tabornem ognju, kurišču ali zgolj grelcu.
Ne pozabimo na maske, poskusimo držati razdaljo dveh, treh metrov in dosledno uporabljati vsak svoj kozarec in pribor oziroma porcijo hrane, ki jo prinese vsak s sabo.
Pri tem moramo poskrbeti, da si delimo prevoz samo z ljudmi iz lastnega gospodinjstva in se izogibamo javnemu prevozu, tudi če ta deluje.
Malo večje, srednje tveganje predstavlja srečevanje z več osebami iz različnih gospodinjstev in brez predhodnega zmanjšanja stikov na minimum. Še zlasti, če se namesto sprehoda odločimo za druženje zunaj za isto mizo, pogovarjanje in glasno govorjenje brez mask in upoštevanja razdalje. Pri tem lahko pride do izločanja več kapljic in izdihanega zraka v zrak, ki si ga delimo z drugimi. Tako lahko prisotne okužimo ali pa se okužimo sami.
Visoko tveganje predstavljajo stiki z veliko ljudmi iz različnih gospodinjstev v zaprtih, slabo prezračenih prostorih. Tveganje lahko sicer zmanjšamo s prezračevanjem (za največje zmanjšanje visokega tveganja priporočamo na stežaj odprta okna v času druženja in še nekaj časa po tem), nošenjem maske, umivanjem rok in ohranjanjem fizične razdalje. Morda ni prijetno, hkrati pa nobena od teh tehnik ni zagotovilo, da v zaprtem prostoru ne bo prišlo do okužbe. In vemo — vsi naši dobri nameni držanja teh priporočil se v praksi hitro razblinijo v prijetnem, a varljivem občutku varnosti in domačnosti prazničnega druženja. Iskreno povedano … to obliko druženja vam odsvetujemo.
Najvišje tveganje predstavljajo stiki z veliko ljudmi iz različnih gospodinjstev v zaprtih slabo prezračenih prostorih brez sledenja priporočilom; pogostitve, zabave, koncerti in (žal) tudi malice, skupni obroki. Ta situacija je idealna za superširjenje* koronavirusa, zato s takimi vrstami druženj še nekaj časa raje počakamo.
*Pozor: koronavirus se lahko v določenih pogojih izjemno intenzivno širi. V teh primerih lahko ena sama okužena oseba hkrati okuži veliko število ljudi — to imenujemo tudi superširjenje. Do tega lahko pride v določenih oblikah druženja ali pa zato, ker ima ena sama kužna oseba v obdobju kužnosti interakcije z mnogo ljudmi. Prvemu tveganju se lahko izognemo z izogibanjem druženju v zaprtih prostorih, drugemu pa tako, da omejimo število stikov z različnimi osebami.
Da bo po novem letu lažje
Po druženju z ljudmi iz različnih gospodinjstev je dobro, da ponovno sledi samoizolacija do 10 dni, saj tako preprečimo širjenje po delovnih organizacijah in v drugih oblikah naših družabnih stikov. T(ak)o dolgo obdobje je včasih res težko izvedljivo, a se je tudi v tem primeru pomembno potruditi, da to obdobje traja, kolikor dolgo je mogoče, tudi če je to na primer samo pet dni. Skrbno opazujemo morebitne simptome in se z vsemi, s katerimi smo se družili, dogovorimo, da bomo ob prvih sumih na okužbo obvestili celoten mehurček.
Pišimo dnevnik stikov
Pisanje dnevnika druženja v času novoletnih praznikov je ključno za morebitno hitro obveščanje, če je prišlo do okužbe. Na začetku je smiselno obvestiti vse stike, ki smo jih imeli dva do tri dni pred pojavom simptomov. (Za to lahko uporabimo tudi SMS obvestilnik Covid-SPARK.)
Covid SPARK poenostavi obveščanje, če in ko gre kaj narobe
V nadaljevanju pa se je dobro tudi vprašati, kje bi lahko bil izvor okužbe. Raziskave so namreč pokazale, da lahko z odkritim izvorom okužb prekinemo veliko več verig okužb, kot če obveščamo le stike, ki smo jih mi morebiti okužili.
Ocenjevanje tveganja pred vsakim srečanjem predstavlja nekaj miselnega in čustvenega dela. Veliko lažje bi bilo, če bi se lahko obnašali, kot smo za praznike vajeni. A žal letošnji prazniki pač niso vsakoletni prazniki in tudi obljuba cepiva pred vrati nikakor ne pomeni, da lahko popustimo in se sprostimo, kot bi si želeli. Ampak, hej … če ne drugega, bodo prazniki tokrat — in upajmo, da samo tokrat — RES nekaj posebnega, mar ne? 😉
Potovanja
Ali lahko grem čez mejo v Slovenijo? Kje to pogledam? Lahko grem v tujino?
Načeloma ne, a obstajajo tudi (nujne) izjeme. Informacije o prehajanju meje lahko dobite na telefonski številki 080 1440. Če kličete iz tujine, vam je na voljo številka +386 1 478 7550. Klice sprejemajo od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro. Pravila glede prehajanja mej se spreminjajo, najbolj aktualne informacije lahko dobite na spletni strani Vlade Republike Slovenije, ki je namenjena koronavirusu, in na spletnih straneh policije.
Kako naprej? Srečno!
Iz jeseni počasi prehajamo v zimo, ki bo dolga in se zdi neprijetna. A tako se res lahko samo zdi, kajti z nekaj trme in iznajdljivosti bomo tudi v teh razmerah lahko našli veliko prijetnega. Vsi smo željni stikov in druženja s ljudmi, a ravno ti nudijo virusu možnost za preskakovanje in širjenje. S sledenjem priporočilom, medsebojnim zaupanjem ter odločitvami, da izpustimo kakšno izmed druženj, lahko virusu s skupnimi močmi onemogočimo širjenje. S tem bomo — tudi nevede — rešili kako življenje, komu prihranili zdravstvene zaplete, in če ne drugega — zdravstvenim delavcem omogočili vsaj malo manj stresne in naporne praznike, ki so si jih letos več kot zaslužili.
Namesto konca: hvala vsem, ki ste nas to leto brali, spremljali, bodrili, spodbujali, podpirali, sodelovali in prispevali. Tega izziva sicer še ni konec, a v rokah imamo že vsa orodja, ki jih potrebujemo za zmago; znanje, voljo, cepivo in — solidarnost.
Potrudimo se, da se vidimo vsi, v polnem številu, tudi na drugi strani koledarske meje!
Vir: COVID-19 Sledilnik Slovenija
