Nesporno je bila gospa dr. Spomenka Hribar v širšem vrhu Demosa! Verjamem tudi, da je bila za samostojno Slovenijo! Ali je bila za to, da se prekine z čaščenjem revolucionarnih časov, da se prikaže pravi obraz revolucionarjev v povojnem času, da se iztrgamo iz izključne „resnice“ zmagovalcev in tako zaživimo v demokraciji brez obremenitev iz preteklosti? Ne vem! Zakaj je dr. Spomenka Hribar začutila potrebo po vzkliku: Ustavite desnico!? Ali zaradi bojazni, da se zgodovina prikaže v vsej njeni tragiki in ne samo z očmi zmagovalcev? Ne vem! In kaj se dogaja z gospo sedaj? Vprašanje. Njeni nastopi so, lahko bi rekel, celo sovražni, njeni zapisi niso verodostojni! Zakaj? O tem kasneje! V tem trenutku dela neizmerno škodo slovenskemu narodu, ne deluje v smeri pomiritve, razumevanja med ljudmi in resnične demokratizacije v Sloveniji! Očitno je začutila, da se nakazuje možnost prekinitve enosmernega pogleda na našo zgodovino! Očitno je začutila, da obstoja možnost, da morda osrednji mediji, ne bodo več mogli delovati s podporo levici!
Glede odnosa, bolje rečeno, poizkusa pomirjenja med levo in desno politiko in Cerkvijo pod vodstvom g. nadškofa Franca Rodeta lahko povem, da sva, tedanji sekretar RKS g. Srečko Zajc in sam, kot predsednik RKS (Rdeči križ Slovenije sva vodila od 2003 -2007) naslovila pismi na oba naslova z predlogom, da bi bil morda RKS mediator pri pomiritvi oziroma spravi! Gospod nadškof naju je takoj sprejel na avdienco in daljši razgovor, od predsednika države nisva dobila niti odgovora! Očitno je bil najin predlog nadvse naiven. Zakaj? Del politike več kot očitno ni želel in še danes ne želi pogledati v bistvo revolucije? Del naše politike se še vedno hrani z „dosežki“revolucije zakrinkane z bojem proti okupatorju! Hrani se z dosežki, postavljene na temelje medvojnih likvidacij, povojnih pobojev, skratka uničenje opozicije. Potrebno je vedeti, da so v večini evropskih držav organizirali boj proti nacistom in fašistom, vendar brez revolucije. V vseh teh državah nimajo danes nobenega problema z njihovo zgodovino! Naj omenim, da je bila za razliko od komunističnih revolucij mati revolucij, francoska revolucija, posledica nesposobnosti in razkošja Ludvika XVI. Pomenila je zaton monarhij in uveljavitev demokracije in nacionalizma. Pri nas ni bilo tako. Naša revolucija je pomenila konec demokracije, ki je bila tudi sicer v predvojni Jugoslaviji šele na začetku. Na oblast je prinesla revolucionarje, neizobražene, oblastiželjne ljudi, ki so se kaj hitro navadili na razkošno življenje! Dobili smo totalitarno oblast. Ob tem smo, paradoksno, gradili „bratstvo in enotnost“. Z prisilo in ideologijo tega ni bilo mogoče zgraditi! Kaj smo na tem področju dosegli se je pokazalo v vojni. V njej je glavno negativno vlogo igrala JLA, ki je že pred tem bila „povezovalni element“ in partiji zagotavljala oblast in to želela tudi zadržati!
Nazaj k ga. dr. Spomenki Hribar. Njen nastop ob slavnostni prireditvi v palači predsednika republike je bil nevreden nje same! To je bil v pravem pomenu nastop proti demokraciji v Sloveniji. Ob slovesnem trenutku smo državljani pričakovali drugačen, pozitiven nagovor, morda v stilu tistih v 90. letih. A bil je povsem drugačen. Žal!
Ampak, to je bil šele začetek! Sledili so nastopi v medijih, vsi pa so zanemarili slovesnost trenutka ob 30. letnici samostojnosti in enotnosti in služili le rušenju sedanje vlade! Zastavlja se vprašanje zakaj so osrednji , neodvisni, mediji toliko prostora namenili ga. dr. Hribar?
Kako deluje ga. dr. Spomenka Hribar je vidno iz njenega članka v Sobotni prilogi Dela 12.12.2020 z naslovom Aksentijević med nami! V njenem zapisu je vrsta netočnosti, zamolčanega, ne vem če lahko zapišem zavajanj, ki jih je treba navesti in nanje odgovoriti! Rdeča nit njenega sestavka je krivica, ki naj bi se zgodila generalu Aksentijeviću! Med njimi bodejo v oči naslednje neresnice:
1.) Višek netočnosti je njen zapis, citiram: „Dejstvo je, da je general ( v skupščini je bil še polkovnik) predstavljal edino opozicijo, ne le Demosovim poslancem, temveč vsem delegatom, saj smo bili vsi za osamosvojitev!“ Ali res? Pred decembrom 1990 in po Novem letu 1991 ni bilo tako. Tako kot gospa, sem bil poleg tudi sam! Navsezadnje so poznane besede tedanjega predsednika g. Kučana, da samostojna Slovenija ni bila njegova izbira. Med mojimi kolegi v skupščini, v Zboru združenega dela, več gospodarstvenikov prav tako ni bilo za osamosvojitev. Res pa je, da so pred plebiscitom vsi ti nasprotniki samostojne Slovenije zaslutili željo ljudi po svobodni Sloveniji. Začasno so se potuhnili in „pridružili“ Demosu za mesec dni! Zapisi, magnetogrami iz skupščine, pred decembrom 1990 in po Novem letu 1991, povedo kakšne ovire je imel Demos na poti k osamosvojitvi! Prav tako ni res, da so bile razlike le v načinu in času, kako do samostojnosti, kot je zapisala ga. dr. Hribar! Ali si lahko zamislite kako bi reagirala opozicija, če bi Demos vztrajal pri lustraciji, kar bi morali narediti? Sama gospa je v enem od intervjujev na radiu poudarila, da osamosvojitve ne bi bilo, če bi prišlo do lustracije? Nasledniki partijskih struktur, na hitro preoblečeni, so torej najprej poskrbeli za zašito svojih interesov s pogojevanjem za sodelovanje pri plebiscitu in šele nato je prišla na vrsto samostojna Slovenija. Glede na to, da se iz levice stalno poudarja, da si Demos skuša prilaščati zasluge za osamosvojitev, je treba ljudem le predstaviti dokumente in ne dopustiti potvarjanje zgodovine z raznimi razlagalci in govorci na RTV SLO!
2.) Netočen je zapis, citiram: „zavzemal se je (general Aksentijević ) za mirno reševanje političnih in mednarodnih sporov, opozarjal na negativne posledice za prebivalce Slovenije in Jugoslavije“ konec citata ga dr. Hribarjeve. Ali je to res? Morda se je res zavzemal za mirno reševanje sporov, a po meri JLA, ki je razoroževala TO. Gospa je ob tem „pozabila“ omeniti, da je tudi grozil poslancem (dokument). Ocenjujem, da je na osnovi svoje izobrazbe in vsajene ideologije jasno videl kaj se bo zgodilo. Cilji JLA so bili jasni! G. general Aksentijević (povišan je bil po prehodu na Hrvaško) je leta 1977 zaključil šolanje na Visokoj vojno-politički školi in Školi narodne odbrane. Če je to bila vojaška šola, zakaj je poleg imela še pridevnik „politička“. To „političko“ izobraževanje sem doživel in razumel tudi sam v SOŠ-u (Sanitetska oficirska škola V Beogradu). Leta 1974 so nas pri predmetu ONO (Osnove opšte narodne odbrane) učili, da je čilski predsednik Salvador Allende, levo usmerjen politik, ki je hitro izgubil oblast, naredil napako, ker ni pobil vseh svojih političnih nasprotnikov! V predavalnici je zavladala tišina in večina nas ni mogla verjeti svojim ušesom! Torej, celo zdravnike so v vojski učili kako je treba ravnati, da se ohrani „pridobitve revolucije“ in interes partije s pomočjo vojske!
3.) Gospa dr. Hribarjeva je nato navedla, citiram: „generala so na Hrvaškem ugrabile hrvaške paravojaške formacije“!? Sramota za tak zapis! Je pa res, da so te enote bile za JLA in očitno tudi za gospo dr. Hribar, paravojaške enote. To so bile namreč enote Zbora narodne garde, ki so se na Hrvaškem zoperstavile divjanju JLA in omogočile samostojnost in neodvisnost Hrvaške z zmago nad JLA! Tudi naša TO in enote policije so bile za JLA paravojaške formacije. Spomnimo se razoroževanja naše TO in prvega postroja brigade MORIS v Kočevski reki 17.decembra 1990! Spomnimo se, da se tega dogodka ni želel udeležiti niti tedanji predsednik predsedstva g. Kučan!?Izognili so se mu tudi nekateri poveljujoči!? Le zakaj? Najbrž iz vneme za samostojno Slovenijo!
5.) Gospa dr. Hribar v nadaljevanju na dolgo in široko razlaga kaj vse je „dobrega“ naredil general Aksentijević:
a.) med 10. dnevno vojno v Sloveniji se je zadrževal vojašnici na Roški cesti. Ali je na kakršen koli način skušal preprečiti agresijo JLA na Slovenijo in nepotrebne smrti pripadnikov TO in policije?
b.) po zasedanju Skupščine , kjer so sprejeli brionsko deklaracijo je bil službeno premeščen v Zagreb. Dovolim si predpostavljati, da ni hotel izstopiti iz JLA.
b.) sodeloval je pri pripravi enot za realizacijo Brionskega sporazuma, za mirno preselitev vojske na Hrvaško, za kar naj bi dobil številna priznanja iz tujine ??? in
c.) po premestitvi enot JLA v BiH in prihodu sil OZN – Unprofor, je bil imenovan za načelnika sodelovanja z Unproforjem.
Vse to so bila po mnenju ga. dr. Hribarjeve „dobra dela“ generala!? Kaj pa če je resnica drugačna? Morda je, glede na prvi dve navedbi, ohranil svojo indoktrinacijo, čeprav je težko razumeti, da izobražen človek sprejema teze o uničevanju političnih nasprotnikov! Zadnji dve navedbi dajeta slutiti, da je sprevidel, da se dogodki ne bodo odvijali v prid JLA in njenih generalov? Zakaj je odšel (gospa dr. Hribar pravi, da so ga premestili) na Hrvaško? JLA je tam nadaljevala, v Sloveniji začeti, mrtvaški ples. In kasneje celo genocid! Močno dvomim, da general ni znal predvideti dogodkov, morda je na samem začetku, skladno s svojim vodstvenim položajem, celo kaj načrtoval! Zakaj se ni pridružil TO? Na kaj je računal? Brez dvoma na drugačen razplet dogodkov ob tem, da nam na začetku niso bile naklonjene niti pomembne države, razen Avstrije, Nemčije in Vatikana! Seveda pa je imel vso pravico, da je ostal v JLA!
Če zaključim, verjamem, da sam ni bil neposredno odgovoren za smrt ljudi v vojni na Hrvaškem in Sloveniji! Brez dvoma se lahko zastavlja vprašanje o objektivni odgovornosti! Ali pa tudi ne! Saj te oblike odgovornosti pri nas do tedaj še nismo spoznali in je ne poznamo še danes! Kajne gospa dr. Hribar? Vsekakor ostaja pred nami vsemi, ki razpravljamo o njegovi pravici do slovenskega državljanstva, vprašanje o njegovi upravičenosti do ideološke zaslepljenosti v smislu ohranitve „pridobitev revolucije“. Še več! Kot izobražen general bi se moral zavedati razsežnosti delovanja JLA iz stališča humanosti. JLA in njen poveljniški kader, je delovala proti lastnim državljanom ter iskala preživetje za partijo in zase!
In sedaj se ob vsem tem, kar je navedla in kar je izpustila ga. dr. Hribar, ostaja pred nami vprašanje upravičenosti generala do slovenskega državljanstva. Ali gre res za kaznovanje zaradi izražanja mnenja? Ali je res v ospredju njegova pravica in dolžnost, do njegovih volivcev, predstavnikov JLA? Več kot očitno je pri njem prevladala ideološka indoktrinacija in nerazumevanje za demokratične procese! Pričakoval bi, da bi pri izobraženemu generalu prevladal razum in humanost, še toliko bolj, ker je bilo v tistem času že jasno, da se bo Vzhodna Evropa izvila iz objema totalitarnih režimov in nasilje vojske ne bo rešilo ničesar! Menim, da bi si kot zrel, izobražen človek, če že hočete ga. dr. Hribar, zaslužil državljanstvo Jugoslavije, v imenu katere je delovala JLA , vsekakor pa ne državljanstva Slovenije! Prepričan sem, da bi ob drugačnih, le obrambnih in ne političnih, usmeritvah vojske, ne bi prišlo do bratomorne vojne v prostoru bivše Jugoslavije! Kako so se že razdružili Čehi in Slovaki?
Janez Remškar
