2 C
Ljubljana
nedelja, 7 marca, 2021

Julija Gaj Cesar: CEL HUDIČ, ZALILO BO POMPEJE

Cel hudič se nam zgodil bo v kratkem,

je sovražnik menda že pred vrati,

z njim se izdajalstvo vidno brati,

domovina je na ledu gladkem.

 

 

Niso iz tragedije antične

te besede, vzvišene banalno,

za nasprotovanje gre verbalno,

nekatere pa so točke stične.

 

Pómpej tu je, že na vrata trka,

cel hudič je, kaj od nas le hoče,

že tako je v domovini vroče,

zdaj pa še ta pompejanska frka.

 

Glas glasnikov gre po domovini,

pazi se, zalilo bo Pompeje,

vroča magma tista ni, ki greje,

spraži še na vodni te gladini.

 

V javni hiši se kraval pripravlja,

Pómpej namreč ni za enoumje,

mož veleva, prvi da razum je,

hiša že na glavo se postavlja.

 

On učil nas bo demokracije,

nas, ki v suženjstvu nekoč zakleti,

smo bili, ostali v njem ujeti,

magma naj Pompeje brž zalije!

 

Pómpej tu je, blizu so Pompeji,

dviga z magmo se že zdaj norija,

saj ogroža nas demokracija,

nas, ki hlapci smo, pri Skitih v reji.

 

Skiti stepski, ti so bratje naši,

ne pa Pómpej, nič, kar je zahodno,

mi živimo od Pompejev vzhodno,

smo pri Skitih na zeleni paši.

 

Brez skrbi, obisk Pompéja mine,

davno že Pompejev ni antičnih,

kar pa tiče naših se dotičnih,

vsak lahko si nekam jih zarine.

 

No, no, no, saj to je že vulgarno!

Ne vulgarno, pač pa objektivno,

na norost dotičnih je odzivno,

na odzivanje vseh vrst bizarno.

Zadnje novice

Sorodne vsebine