Zgodba kajpak malo ni resnična,
v svetu basni namreč se dogaja,
tam, od koder vsa modrost prihaja,
ni prijetna za uho, ne mična.
Na obisk podala se dvonožna
k drugi tam domači je živali,
na pogovor o kulturi v štali,
kaj da bo rešitev prva možna.
Ne zanima dosti jo kultura,
jo skrbijo medijske vsebine,
kaj če vse živali kdaj prešine,
kaj in kdo da je domača kura.
Treba bo ustaviti kramljanje
med živalmi, reče ji prašiček,
ne, ne bo več čivkal prav vsak ptiček,
to sovražno bo odslej dejanje.
Je dvonožna varuh za pravice,
to povedati sem vam pozabil,
prispodobe nisem uporabil,
spada med domače rdeče ptice.
Kurnik naj tesno se zdaj zapira,
sta s prašičkom tokrat si soglasna,
saj nevarnost je kramljanja jasna,
se zato odslej naj sankcionira.
Tega razpravljalca žal ne vesta,
da v živalskem je kot v našem svetu,
saj morda prav kmalu, že ob letu,
vrne se, kar zdaj se tukaj gresta.
Je narava namreč dala mati
vsem živalim govore različne,
jalove razprave so dotične,
da se dá vse v kurniku držati.
Dala je narava vsaki k sreči
tudi, da svobodno se izraža,
se kričeč odklon zato opaža
pri prašičku in kokoši rdeči.
