Govorila sem pa houk in pika,
rekla nova jim je poglavarka,
rdečekožcem dala dva poudarka,
kakšna je pri Indijancih slika.
Beli človek silno jih ogroža,
brez vrednot je, prvi je poudarek,
drugi pa, da upanja je žarek,
če se zopet združi rdeča koža.
Bojno naj zakoplje se sekiro,
kakor drugi naj prevzame breme
skrajno levo rdečekožcev pleme,
vsi pa vanjo naj imajo vero.
Vanjo, v novo rdečih poglavarko,
ki so jo za vodjo izvolili,
da bi spet oblast si pridobili,
ko bilo je vse plesnivo, žarko.
Prednikov duhovi vsi so z njimi,
to je prednik pravkar jim dokazal,
ko je poglavarki tej pokazal,
da lahko je vroče kdaj pozimi.
Da vsi niso pač na njeni strani,
saj pred kratkim se hudo je zbala,
drugemu poveljstvo v roke dala,
ko bili so Indijanci zbrani.
Štirih ko plemen so poglavarji
se menili za obrambo skupno,
prepustili vajeti so hrupno
petemu na mah, ob sončni zarji.
Indijanska silna to je sloga,
ko ni vodje in ko ni načelstva,
izmed sebe najti ni poveljstva,
druščina je takšna res nadloga.
Poglavarka nova se postavi
in roti, da je nevaren beli
človek skrajno kar celini celi
in da so le rdečekožci pravi.
Je pozvala nova rdeče brate
poglavarka enega plemena,
a je previsoka sloge cena,
kažipot jim kaže v rezervate.
