V burko črno v celem vsa odeta,
tekala po ulici goreči
ženska je, po ulici smrdeči
in bila nazadnje vsa razpeta.
Prost pretok, to njena je maksima,
vsak naj tja gre, kamor ga le vleče,
to besede njene so preteče,
Fanja je ta ženska, ki si kima.
Od polmesca rdečega prihaja,
to kričala je na vse pretege,
da bi pobegnila iz zadrege,
ko na ulici je kakor vstaja.
Stregla ranjencem bo na veliko,
to je rekla, v burko se odela,
solidarnosti si znak pripela,
šla s prerokovo na prsih sliko.
Che je prerok naš in z njim Muhámed,
solidarnost brata vedno brati,
ko nasprotnike je treba klati.
Ljubi Bog, le kam je dala pamet!
Fanja scela se v pomoč je vpregla,
ranjence tesno zdaj obvezuje,
nov svetovni red s tem povzdiguje,
s kaviarjem Fanja bo postregla.
