As nad asi kakor šah nad šahi,
v zvezde so trobila ga kovala,
nič ni Dončić, večja zanj pohvala
je bila potrebna, večji mahi.
Vzpenjal se je as čez serpentine,
invaliden, a ves čas vodilni,
rekorder postal pri tem nosilni
as nad asi je, a vse to mine.
Se zgodila namreč mu krivica
vseh krivic bila je lansko zimo,
k sreči da korona zdaj je mimo,
bo prišla za asa, glej, pravica.
Ko poldrugo leto že v zamudi
športnik je, ta as, ki ni mu para,
ko že misli, Bog da ga ne mara,
nova prilika se mu ponudi.
Prvo mesto daleč mu odnesel
izpred nosa bil rojak je Janez,
toda as ujel korak bo danes,
svet zavoljo njega se bo tresel.
Tokio priložnost je za asa,
nova disciplina tam koronska,
spremljajo režanja jo huronska,
as ne bo izgubljal trohe časa.
Napove se, majhna da dežela
ta je, iz katere as prihaja,
iz neznane sicer da izhaja,
se režijo že vnaprej vsa žrela.
Nova se olimpijska uvaja
disciplina, ne za para-igre,
ampak za papirnate bo tigre,
vse medalje v njej naš as osvaja.
Zlato pa srebrno in iz brona
vse dosegel as bo naš domači,
na njegov račun se veseljači,
ko sedel bo sam na vrhu trona.
Tokio mu uresniči sanje,
končno prvi bo in pa edini,
vidi as nad asi se v višini,
v disciplini: puškostranmetanje.
