Bliža konjska dirka se evropska,
iščejo se besno favoriti,
razni konji kot aduti skriti,
stvar postaja že vročica tropska.
Trojko radi bi oblikovali,
tisti, ki prešibka so kljuséta,
ki jim vera vase vsa je vzeta,
z dvema radi bi se povezali.
Pa iz hleva so jim sporočili,
da en sam brez trojke bo nastopil,
ta v evropski vrh bi rad se vklopil,
dirko le tako bodo dobili.
Solze potočila je kobila,
ki vsi kot Šiviljo jo poznajo,
tarnal je konjič z ročaji malo,
da vnaprej sta dirko izgubila.
Ni da bi vrtel se na ročajih
kot doslej več ta konjiček z mero,
je kobila izgubila vero,
svet podre se jima na tečajih.
Hlev kmetije namreč iz Klančine
lastnega poslal bo v dirko konja,
tudi če bo brez okusa, vonja,
ta premagal vse bo serpentine.
To kmetija Dorjana je Jarca,
toda kmet zdaj v silni je zadregi,
kajti v svoji žal edini vpregi
enega ima le konja, šarca.
