Zopet v dnevnik isto je zapisal:
»Dan brez smisla, vse počne se z levo,
vsako spet zavozil sem zadevo,
bi najraje dan in dnevnik zbrisal.«
»Vse početje dneva je levaško,
ta zlaganost me že dolgočasi,
nič več ne dogaja se na vasi,
to življenje skrajno je beraško.«
Dnevnik stvar prenese še edini,
vredna ni drugje več objavitve,
saj iz depresije ni vrnitve,
v dnevniku lahko se le kaj hlini.
Dnevnik je brez vsake dignitete
vanj kraca se vsakršne nesmisle,
je uteha za obraze kisle,
ki jim dan je brez identitete.
Ta zato se drugim pripisuje,
generacijsko grdo podtika,
dnevniška je brezobrazna slika,
brez identitete je najhuje.
V dnevnik si zapisal spet je: »Prazno.«
Danes ni bilo o čem pisati,
generacijam ni treba brati,
da duševno stanje je porazno.
