Rad bi slikal se, je v petek tulil,
ne da drugi slikajo me vedno,
rad naredil bi posnetek, predno
kamero iz rok ti bom izpulil.
Rad pred kamero na tla bi padel,
da teror se videl bo nazorno,
če pa všeč ne bo mi, bom prozorno
kamero iz rok ti vzel, ukradel.
Hočem le po svoji meri slike,
da bom všečen, ne kot zdaj pokora,
slikati kdo drug zato me mora,
da pravilne bodo vse oblike.
In da glas bo na posnetku jasen,
da ne bom zavijal več po tuje,
saj naglas močno me zaznamuje,
bom med slikanjem posebej glasen.
Hočem slike, takšne le posnetke,
da na njih izpadel bom kot žrtev,
če bo treba, se bom delal mrtev,
ne le danes, vse naslednje petke.
Rad bi slikal se, pa ni nikjer je,
kamere, zato jo tebi vzamem,
brž ko se zavem, brž ko dojamem,
da prestopil vse sem že okvirje.
Rad posnetke svoje bi uničil,
da ne vidi se na njih resnice,
kakšne me okužbe žrejo klice
in da sem pošteno se napičil.
