Čudež se dogaja na tem svetu,
bratje zoper brate so stopili,
vrste lastne bi še bolj strnili,
kolikor mogoče je v naletu.
Bratje Marx se besno, na vse kriplje,
zoper brata Grimm borijo vneto,
bratje Marx zamero prizadeto
péstujejo, ker jim nekaj škriplje.
Grimma kriva sta za vse zamere,
ki pri Marxovih so se rodile,
Grimmov pravljice so naredile,
svet kreirajo da zle namere.
Pravljice ker silno so krvave,
v njih nasilje ker zmaguje scela,
brate Marx ta stvar je prizadela,
zdaj strnili vse bi sile zdrave.
Ni res, volk da je požrl rdečo
kapico in sedem z njo kozličev,
rdeči zmaj bil eden od mrličev,
kdor to bere, seje zgolj nesrečo.
In največji res radikalizem,
ki pri bratih Grimm se vse bolj širi,
brate Marx posebej pa iztiri,
je nevarno zlo: patriotiozem.
Bratje Marx vsi z mlini se na veter
so spopadli zopet v svojem stilu,
v lastnem so na juriš šli vudvilu,
krike bojne spuščajo zdaj v eter.
Zoper brata Grimm v maniri bojni,
Harpo, Chico, Groucho in pa Zeppo
bratje so udarili na slepo,
besni vsi, ihtavi, čisto znojni.
Nek otrok je gledal kreature,
vedel ni, kaj gluma je vudvilska,
kaj da šala je prvoaprilska,
kaj osebne so ljudi vizure.
Da parada bratov teh je besna,
pa otrok se dobro je zavedal,
če bi znal, takole bi povedal:
pravljicam so grožnja skrajno resna.
