»Sem espejec in profesionalec,
moje res odlično je podjetje
za sejanje žita in za mletje,
moke sem najboljši poznavalec.«
Kdor mu ne verjame, naj poskusi,
generalna proba bo prav kmalu,
znajde njega moka se na tnalu,
naj poskusi, komur se ne gnusi.
Iz otrobov starih prirejena,
naš espejec jih je zmlel na grobo,
bi povsod prislužil s tem si globo,
ker je moka pač ponarejena.
Iz te moke, pravijo, ni kruha,
ki profesionalec naš jo melje,
iz Italije izvaža v Celje,
jo v instant domačem loncu kuha.
Bolj neumnega res ni bleferja,
vse od Trsta gor in prek Ljubljane,
ki komis prevaža čez Trojane,
plagiat navaden amaterja.
Zaigral bi rad profesionalca,
se z es-pejem malce poigraval,
v vlogi tragikomični bo taval
večni amaterskega igralca.
Kdor je pravi res profesionalec,
ta ne kobali se po trohnobi,
izogiba žitni se gnilobi,
žitnih mer ni ponarejevalec.
Je kobal poznana mera žitna
in natančna, tudi če je stara,
kdor pa plagiira jo, ne mara
zanj nihče, ker stvar je neužitna.
