Charley Brown, ime prav običajno,
marsikaj lahko ta lik predstavlja,
v tejle zgodbici pa se predstavlja
v vlogi kvartopirca, robno skrajno.
Ko že vrgli večkrat iz saloona
Charleya so in je bankrotiral,
vsakič znova fant se je pobiral,
zlasti ko bila je polna luna.
Ga pritrkala je med kvartaše
spet nazaj, da karte bi potegnil,
diletanta kakšnega nategnil,
ki ne loči, kdo igra za naše.
Pricapljal je Charley danes znova,
malo še polit od vseh porazov,
enega nadel si je obrazov,
tokrat zdi se kot skesana vdova.
Zaregljal za mizo je igralno,
da ima v rokavu štiri ase
in da vrnil se bo v zlate čase,
ko igral še vlogo je mešalno.
Peti as da mu je žal izpadel,
ki ga redno je v rokavu skrival,
bo pač s štirimi samo izzival,
zmagal tokrat, zmago bo ukradel.
Spet ga trka, spet je polna luna,
eden kvartopircev je pripomnil,
zgleda, da si zadnjič ni zapomnil,
ko so v gnoj ga vrgli iz saloona.
Ne, pripomnil drugi je, igrajo
takšni Charley Browni brez obraza,
od poraza vnovič do poraza
morajo ponavljati to vajo.
Eno Charley jasno zanemarja,
danes še baha lahko se z asi,
pridejo pa naglo tisti časi,
ko igral lahko bo le grobarja.