Piše: C. R.
Cistercijanska opatija v Stični je najstarejši slovenski samostan, pater Simon Ašič (1906−1992) pa eden najbolj znanih stiških menihov, ki ga poznamo zlasti po njegovem delu na področju zdravilnih rastlin in naravnega zdravljenja.
V spomin na patra Simona Ašiča je bil v Stični lani odprt zeliščni vrt, v katerem si lahko obiskovalci ogledajo nekatere značilne zdravilne rastline in posedijo v mirnem okolju najstarejšega slovenskega samostana. Osnovna ideja ureditve vrta je povezana z ureditvijo srednjeveških samostanskih vrtov. V samostanih, v katerih se je zbiralo in ustvarjalo znanje posameznih zgodovinskih obdobij, se je namreč razvijalo tudi védenje o gojenju rastlinja, ob tem pa se je prav tako izpopolnjevala spretnost urejanja vrtov.
Zasnova Zeliščnega vrta patra Simona Ašiča je podobna kot v t. i. klavstru (notranje samostansko dvorišče s križno delitvijo vrta na štiri kvadrate), ki predstavlja značilno zvrst srednjeveškega vrta. V križišču stez, ki simbolizirajo križ, je v samostanskih vrtovih natanko sredi vrta običajno razširitev, kjer je umeščen vodnjak ali večje drevo. Bele lilije in vrtnice so bile v samostanskih vrtovih zasajene kot simbolne cvetlice – znamenje čistosti in Device Marije.
Cvetoči rumeni svišč ali encijan (foto: arhiv COS)
Stranska gredica z belimi vrtnicami (foto: arhiv COS)
Doprsni kip patra Simona Ašiča (foto: arhiv COS)
Primeri zeliščnih izdelkov, narejenih po recepturah patra Simona Ašiča (foto: arhiv COS)
V Zeliščnem vrtu patra Ašiča je v 26 visokih gredah predstavljenih ravno toliko značilnih zdravilnih rastlin, ki se uporabljajo tudi v zdravilnih čajnih mešanicah in drugih zeliščnih izdelkih patra Ašiča. V središču vrta, v križišču križno postavljenih stez torej, raste jablana, ki jo lahko simbolno povežemo z rajskim drevesom ali jo razumemo kot simbol ene glavnih samostanskih dejavnosti, povezanih z zapuščino patra Simona Ašiča – izdelovanja kakovostnega jabolčnega kisa. V vrtu so posajene tudi sadike trte zelenega silvanca, ki so ga v stiškem samostanu vzgajali in gojili že pred nekaj stoletji. Ob robu vrta sta gredici z belimi vrtnicami, na vzhodni strani pa vrt omejuje nizka živa meja iz navadne kaline.
V vrtu je predstavljen doprsni kip patra Simona Ašiča, ki je s svojim pogledom zazrt v samostansko cerkev in bivalni del samostana. Zeliščni vrt je dodatno posvečen tudi priznanemu farmacevtu, magistru Jožetu Kukmanu (1934–2020), ki je po smrti patra Ašiča med prvimi poskrbel za ohranitev njegove intelektualne zapuščine s področja zdravilnih zelišč.
V neposredni bližini vrta je še samostanska prodajalna in Zeliščna lekarna patra Simona Ašiča z zeliščnimi izdelki, narejenimi po njegovih recepturah, v njej pa so na razpolago tudi Ašičevi priročniki za nabiranje in uporabo zdravilnih zelišč.
www.pater-simon-asic.si 01 78 77 065
