Piše: Andraž Grad
Občina Vrhnika se sooča z morebitnimi okoljevarstvenimi težavami, saj je pred kratkim država podjetju za zbiranje in predelavo odpadkov Kemis odobrila gradbeno dovoljenje, čeprav je prišlo leta 2017 zaradi požara v Kemisu do hude okoljevarstvene nesreče.
Župan Daniel Cukjati skupaj z občino izpodbija podeljeno gradbeno dovoljenje ter skuša zagotoviti varno in zdravo prihodnost tako za občane kot za naravo, ki obkroža Vrhniko in druga naselja v občini. Z njim smo se pogovarjali o težavah s Kemisom in o vlogi, ki jo ima pri tem država.
Gospod Cukjati, nam lahko poveste, kdaj so se pojavile prve težave s podjetjem Kemis na Vrhniki?
Dejansko so se težave s Kemisom pojavile takoj ob njihovem prihodu v našo občino. V začetnih letih novega tisočletja, ko so se na območju nekdanjega odlagališča ob komunalnem podjetju začeli zbirati odpadki. S sprejetjem državnega prostorskega načrta se je takrat na to področje umestil obrat za zbiranje in obdelavo nevarnih odpadkov. Občani so že takrat imeli pomisleke, ali bo zagotovljena zadostna varnost predvsem za ljudi in okolje. V Kemisu so takrat zagotovili, da bo vse v skladu z najboljšo tehnologijo. V znak pripravljenosti so celo povabili krajane in svetnike na ogled podobnih obratov v Avstriji, kjer so jim pokazali, kako poteka tovrstna obdelava. Ko pa se je začel obrat graditi pri nas, se je nekako pozabilo na avstrijske standarde. Dejansko je prišlo le do nekega pokritega območja, na katerem naj bi se odpadki kopičili in obdelovali.
Je občina že od začetka nasprotovala prihodu Kemisa na svoje območje?
Na začetku je občina privolila, da se lahko zbira nekaj tisoč ton odpadkov na leto, vendar pa so se začeli odpadki čezmerno kopičiti. V vseh naslednjih letih so se okoljevarstvena dovoljenja spreminjala, količina odpadkov se je tako večkratno povečala od količine, ki jo je določalo prvotno dovoljenje. V vse te postopke občina ni bila več vključena. Na začetku je torej dala občina dovoljenje za omejeno količino odpadkov, zatem pa je država mimo občine to količino zvišala. Pri spremembi občinskega podrobnega prostorskega načrta leta 2016 smo že začeli opozarjati na težave iz prejšnjih let in na to, da takšen obrat morda ne sodi na to območje, ker ga je prerastel in lahko pride do hujše nesreče. Slabo leto po tem je dejansko prišlo do velikega požara oziroma do hude nesreče.
Kemis je dobil dovoljenje za obnovo glavnega objekta in to želite izpodbijati. Je država, s tem ko je odobrila dovoljenje, delovala protipravno?
Ministrstvo za okolje in prostor je z zadnjo odločbo izdalo dovoljenje, s katerim lahko Kemis legalizira objekte, ki jih je postavil eno leto po požaru. V vsem tem času je Kemis pravzaprav deloval v objektih, ki niso imeli gradbenega dovoljenja. Sedaj jih je ministrstvo legaliziralo in Kemis lahko obratuje z vsemi dovoljenji. Mi bomo izdajo tega gradbenega dovoljenja izpodbijali. Predvsem z vidika, da je najprej treba ugotoviti, ali ta obrat sodi pod direktivo Seveso. Gre za evropsko direktivo, ki takšne objekte umešča med objekte manjšega ali večjega tveganja za okolijsko nesrečo.
Ste bili presenečeni, ko ste izvedeli, da je Kemis dobil omenjeno dovoljenje?
Zaradi izdaje tega dovoljenja smo bili toliko bolj negativno presenečeni, ker je v preteklosti že prišlo do omenjene nesreče, ki je dokazano povzročila okoljsko škodo, predvsem na potoku Tojnica. Poleg tega se ministrstvo ni želelo opredeliti, ali spada Kemis pod direktivo Seveso. Ta pa je osnova za izdajanje vseh kasnejših dovoljenj, saj omenjena direktiva jasno določa, za kakšne objekte gre, kakšna mora biti na primer požarna varnost, ali so doseženi okoljski normativi, lokacija takšnih objektov in tako dalje.
Kakšno je vaše stališče do izmikanja omenjenega ministrstva, da se jasno opredeli?
Mislimo, da bi se ministrstvo moralo opredeliti, saj je integralni postopek namenjen prav temu, da se z enim postopkom določijo dolžnosti in obveznosti nekega podjetja. Vendar pa se je ministrstvo temu izognilo in izdalo gradbeno dovoljenje, hkrati pa izrazilo prepričanje, da se mora obrat sam opredeliti, ali spada pod evropsko zakonodajo. To je seveda nedopustno. Zaradi tega bomo še naprej izpodbijali gradbeno dovoljenje, saj če to ni opredeljeno, nam nihče ne more zagotoviti, da je požarni sistem učinkovit za takšno dejavnost. V izdaji gradbenega dovoljenja je Kemis sam izračunal med drugim, kolikšno količino vode potrebuje za učinkovito gašenje. Občina pa je dokazala, da javno vodovodno omrežje ne premore tolikšnih količin vode v tako kratkem času. Mi, ki imamo vodovodno omrežje, trdimo, da ne moremo zagotavljati ustreznega pretoka vode na sekundo, kot je potreben za gašenje požara. Poleg tega ministrstvo tudi ni upoštevalo poročila gradbene stroke, da je bila temeljna plošča v požaru močno poškodovana (kar dokazujejo tudi poročila, ki jih je pridobil Kemis) in je prišlo do izliva strupenih snovi v zemljino. Pred graditvijo nove plošče bi tako podjetje moralo odstraniti vso onesnaženo zemljino pod objektom. V nasprotnem primeru lahko pride do onesnaženja podtalnice.
Kot ste že omenili, je dejansko že leta 2017 prišlo do velikega požara v Kemisu. Verjamete, da se takšna okoljska nesreča lahko ponovi?
Da, saj je ministrstvo izdalo gradbeno dovoljenje na podlagi starega okoljevarstvenega dovoljenja, ki je privedlo do tega, da je prišlo do požara. Nihče nam ne more zagotoviti, da do tega ne bo več prišlo, saj je v času po požaru, ko so torej že zgradili objekt, večkrat prišlo do novih, sicer manjših požarov. Posredovati so morali tako naši gasilci kot ljubljanska brigada. Poleg tega staro okoljevarstveno dovoljenje določa, da je vplivno območje podjetja samo do ograje, ki ograjuje podjetje.
Pravite torej, da je bilo po veliki nesreči leta 2017 več manjših požarov?
Da, več manjših požarov, ki so jih sicer uspešno pogasili, so pa morale posredovati gasilske enote. Samo vprašanje časa je torej, kdaj bo znova prišlo do kakšnega večjega požara, ki bo pomenil tudi novo okoljsko nesrečo.
Kako danes občani Vrhnike gledajo na težave s Kemisom?
Predvsem so izgubili zaupanje v državne organe. Težava ni le v nekem podjetju – konec koncev imamo v občini več podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov –, težava je v tem, da pristojni organi ne ukrepajo ustrezno v primeru nesreče, kršenja okoljevarstvenega dovoljenja in tako naprej. Mnogi se sprašujejo, ali je država sploh sposobna ukrepati in ali ima voljo sankcionirati kršitelje.
Se pod to vlado Slovenija po vašem mnenju tudi sicer sooča s tovrstno problematiko na področju varstva okolja?
Kemis kaže, da je nekaj sistemsko zelo narobe. Določene zadeve že imamo v zakonodaji, vendar pa ne želimo aplicirati evropskih obvez in zakonodaje. Ravno v tem primeru, ko so se začela sprejemati dovoljenja na podlagi integralnega postopka, bi bilo treba v tem postopku resnično vse opredeliti – okoljevarstvena dovoljenja in vse druge dejavnike –, da bi se lahko izdalo končno gradbeno dovoljenje. Ministrstvo je del tega postopka preprosto izključilo in upoštevalo le to, kar je v prid Kemisu. Na podlagi tega smo kot občina že leta 2020 sprožili postopke in prijavili državo na Evropsko komisijo. Ker v tem času država evropske zakonodaje še vedno ni vključila v slovensko, sedaj to dopolnjujemo.
Nam lahko za konec poveste še, kateri so ta čas glavni projekti v občini Vrhnika?
Investicijski zagon, ki smo ga začeli pred slabima dvema letoma, se nadaljuje. Ta čas v občini izvajamo investicije v skupni vrednosti približno enaindvajset milijonov evrov. V kratkem se bo začela še ena investicija, vredna slabih pet milijonov evrov. V letošnjem letu bo tako skupaj za dobrih šestindvajset milijonov evrov investicij, kar je izredno veliko. Govorim o občinskih in državnih projektih. V sodelovanju z državo gradimo tako imenovano južno obvoznico. Začeli bomo s cesto Vrhnika–Horjul. Sočasno bomo gradili tudi kolesarsko pot, ki nas bo stala deset milijonov evrov. Ob tem se gradi severna obvozna cesta v vrednosti dveh milijonov evrov, energetska sanacija osnovne šole nas bo stala dva milijona evrov in pol, gradimo osrednji objekt v športnem parku, ki nas bo skupaj z ureditvijo samega parka prav tako stal dva milijona evrov in pol. Tako imamo v občini Vrhnika, kot sem že rekel, velik investicijski zagon.
