Piše: Andraž Grad
Občina Šenčur ima 8.750 prebivalcev in leži vzhodno od Kranja. Gre za precej veliko občino, ki vključuje dvanajst naselij, devet krajevnih in vaških skupnosti, deset gasilskih društev ter več športnih, kulturnih in drugih društev.
Šenčur se lahko pohvali z lokalno kulinarično tradicijo, saj je občina znana po tradicionalni jedi godlji.
Lokalna kulinarična tradicija in turizem
Tako je pred epidemijo Turistično društvo Šenčur trikrat letno pripravljalo godljo, ki velja za šenčursko specialiteto skupaj s še eno tradicionalno jedjo – budlom. V središču Šenčurja stoji tudi spomenik krompirju. Gre za spomenik Marije Terezije, ki ga je v sodelovanju z Občino Šenčur sofinanciralo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Žal so zaradi epidemije tovrstne kulinarične in turistične dejavnosti malce opešale, je pa pred tem lokalno turistično društvo delovalo s polno paro. Poleg lokalnih specialitet in turističnih dejavnosti se lahko občina pohvali z uspehi tudi na področju športa, saj so šenčurski košarkarji v 1. slovenski ligi, nogometaši pa v 3. slovenski ligi. Ob začetku svojega županovanja je bil cilj Cirila Kozjeka odpreti Šenčur svetu, kar pa po njegovih besedah še ni do konca uresničeno. Kljub temu ima Šenčur povezave in dobre odnose z nekaterimi tujimi mesti, predvsem z Železno Kaplo iz Avstrije.
Raznolika poslovna cona
Občina se ponaša tudi z zelo raznoliko poslovno cono, ki zaposluje več kot 1.800 ljudi ne le iz domače, temveč tudi iz sosednjih občin in širše. V poslovni coni najdemo različne dejavnosti, od zdravstvenih storitev, prevoznikov, krovcev, servisnih dejavnosti, izdelovalcev čebelarske opreme, projektantskih podjetij, trgovin za prosti čas in drugih. Pred dvema letoma je v Šenčurju odprl vrata tudi Hofer. Z odprtjem je občanom pa tudi drugim zagotovljena dodatna preskrba z živili in drugimi potrebščinami. V lanskem letu so v neposredni bližini poslovne cone odprli dva oddelka vrtca s koncesijo občine Šenčur. Občina je znana tudi po prepoznavnih gostilnah, odličnih apartmajih, in turistični kmetiji. V občini je registriranih več kot 800 podjetij, ki so povezana v Društvo obrtnikov in podjetnikov, za delovanje katerega so namenjena tudi sredstva iz proračuna. Župan Ciril Kozjek ob tem poudarja, da si želijo v občini boljšo povezanost podjetnikov v poslovni coni z lokalno skupnostjo.
Proračun in novogradnje
V občini so se leta 2017 odločili, da bo zaradi vse bolj nepredvidljivih podnebnih sprememb pomagali kmetijskim gospodarstvom. Tako so na območju Trbojskega jezera načrtoval graditev namakalnega sistema. Po štirih letih je občina pridobila dve gradbeni dovoljenji, projekt pa močno podpira tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Šenčur bo tako prva občina na Gorenjskem, ki bo namakala svoja kmetijska zemljišča. V občini prav tako potrebujejo kanalizacijsko, vodovodno in plinovodno omrežje. Župan napoveduje, da bodo do konca leta 2022 v celotni občini uredili infrastrukturo in obnovili ceste. V Trbojah so zgradili čistilno napravo, ki je namenjena naseljem v južnem delu občine (Trbojam, Žerjavki, Prebačevemu, Voklemu in Vogljam) in je v solastništvu z mestno občino Kranj. Sočasno se v občini gradi replika Blagneče hiše, ki je dolgotrajen projekt in bo vključevala tudi medgeneracijski center. Gradili pa bodo tudi nov dom za starejše. Zanj doma je potrebna koncesija, zato se je prek podjetja Comett domovi, d. o. o. občina lani prijavila na vladni razpis in prejela odločbo o podelitvi koncesije. Pridobila je tudi zemljišča za gradnjo, dom pa bo gradilo podjetje iz Avstrije. Graditi naj bi ga začeli v aprilu ali maju, v začetku leta 2023 pa bo dom odprt. Župan nam je zaupal, da dom za starejše občina načrtuje že 25 let, če pa bo vse po sreči, bo temeljni kamen položil občinski svetnik, ki se je v vseh svojih mandatih zavzemal za uresničitev tega načrta. Občina ima zadnja leta vedno višji proračun, in sicer ta za leto 2022 znaša 16.473.000 evrov. Del proračuna je prenesen iz prejšnjega leta. Občina je prijavila več projektov v načrtu za okrevanje in odpornost. Gre predvsem za projekte na področju graditve kanalizacije in vodovodnega omrežja. Kot poudarja župan Kozjek, je treba v občini veliko zgraditi. Pri tem izpostavlja povezavo med Kranjsko cesto in Domom starejših Šenčur. Zaradi tega je letošnji proračun občine predvsem razvojno naravnan, skoraj 60 odstotkov bo šlo namreč za investicije. V središču Šenčurja načrtujejo graditev nove knjižnice in kulturne dvorane.
Pomoč starejšim in skrb za požarno varnost
V občini je lansko leto zaživel tudi projekt Prostofer. V proračun za leto 2021 je bil namreč vključen tudi nakup dveh avtomobilov. Eden od teh je namenjen za izvajanje projekta Prostofer, ki deluje v okviru storitev Zlate mreže in omogoča prevoze starejšim občanom. Župan nam je dejal, da je avtomobil, ki ga je občina kupila v ta namen, velikokrat na cesti. Starejši občani, ki potrebujejo prevoz, lahko pokličejo Zlato mrežo, kjer dobijo termin. Društvo upokojencev iz Šenčurja pa priskrbi prostovoljca, ki starejšega občana odpelje na želeno mesto. Za avtomobil je občina prejela nepovratna sredstva v višini 4.000 evrov od Zavarovalnice Triglav Kranj. Drugi od dveh avtomobilov, ki ju je lani kupila občina, pa je namenjen izvajanju pomoči na domu. Gre za električni avtomobil znamke Škoda, ki ga uporabljajo negovalke Doma upokojencev Kranj, ko obiskujejo in oskrbujejo približno štirideset občanov in občank občine Šenčur. V Šenčurju načrtujejo tudi nov gasilski dom, pri čemer pa župan poudarja, da hoče zagotoviti občanom in občankam še varnejše življenje. Od leta 2017 ima občina v vsakem proračunu zagotovljena tudi sredstva za sofinanciranje enega gasilskega vozila. V zadnjem letu se lahko PGD Hotemaže pohvali z novim vozilom GVC 16/, ki ima poleg sodobne opreme tudi cisterno za 3.000 litrov vode. Za prostovoljne gasilce, ki skupaj s poklicnimi gasilci iz Kranja skrbijo za požarno varnost v občini, je torej poskrbljeno.
Skupaj za blaginjo vseh
Župan Kozjek nam je dejal, da je tako kot mnogi drugi župani zadovoljen z zdajšnjo vlado. »Na samem začetku, ko nas je predsednik vlade povabil na Brdo, sem bil navdušen nad spremembami, ki so se zgodile v zadnjem času,« je dodal. V času nove vlade se je za občine veliko spremenilo na bolje. Predvsem je država prevzela nekatere obveznosti, ki so bile prej na plečih občin, kar pa preteklih vlad ni zanimalo. Župan je prav tako izpostavil povprečnino, ki jo je bilo prej nemogoče dvigniti, dokler ni sedanja vlada tega dosegla. »Če bomo še naprej sodelovali v takšnem duhu medsebojnega dogovarjanja, naredimo lahko še kakšen korak naprej,« je še dejal župan Ciril Kozjek in dodal: »Vsak župan je odgovoren za blaginjo svojih občank in občanov, državljank in državljanov.«