17.6 C
Ljubljana
četrtek, 18 avgusta, 2022

V Kobaridu skrbijo za Sočo, Nadižo, kmete in butični turizem

Piše: Lea Kalc Furlanič

Samo v zadnjega pol leta so v občini Kobarid postorili marsikaj za občane. Župan Marko Matajurc želi biti župan za ljudi, to je njegovo vodilo. Pravi, da gredo zastavljeni načrti po časovnici. Predvsem so uspešni pri reševanju prometnih težav v občini, pa tudi pri konkuriranju na javnih razpisih.

Ko se obiskovalec z novogoriške strani pripelje pred mesto Kobarid, je najprej prijetno presenečen nad novim krožiščem nad bencinskim servisom, skozi katerega lahko zapelje v tri smeri, okoli središča mesta mimo Planike naprej proti Bovcu, v središče ali na območje reke Nadiže. »Prej smo imeli le glavno cesto z odcepom, ki pa ni bil nič kaj prometno varen. Krožišče smo uredili skupaj z Direkcijo za ceste, pripravljamo pa tudi vse potrebno za še eno krožišče, više, kjer je še en odcep za vhod v mesto,« nam v pogovoru pojasni kobariški župan Marko Matajurc. Ujeli smo ga prav na dan, ko so gasili velik požar na Kobariškem Stolu. Seveda je bil tam operativno navzoč, saj je tudi gorski reševalec, pred župansko funkcijo je bil tudi načelnik Gorske reševalne službe v Bovcu, predsednik Planinskega društva Kobarid in Krajevne skupnosti Trnovo ob Soči, od koder je doma.

Nedavno so pred vhodom v mesto skupaj z državo zgradili krožišče, ki bo voznike varno peljalo v tri smeri. (Foto: Lea Kalc Furlanič)

Ne dela za politiko, ampak za ljudi

V občini se trudijo slikovito središče Kobarida razbremeniti prometa. (Foto: Lea Kalc Furlanič)

Občina Kobarid v desetih krajevnih skupnostih šteje blizu 4200 prebivalcev in med drugim slovi po Muzeju 1. svetovne vojne, smaragdni Soči in planinah ter svetovni kulinariki. V občinskem svetu je 16 svetnikov, sodelovanje je, tako Matajurc, kar usklajeno, potrebnih pa je bilo veliko pogajanj in dogovarjanja. A ker je Matajurc odločen in vztrajen človek, ki ne dela za politiko, ampak za ljudi, je nekatere odločitve v občinski upravi kljub omahovanju drugih odgovornih preprosto sprejel. Zato se na vprašanje, ali ima opozicijo, pošali: »Hm, tako rekoč sem jaz opozicija, saj pri svetnikih pogosto vztrajam pri svojih ciljih, prepričanjih in argumentih.« In še nekoliko kritično doda, da tak, kot je sedanji občinski svet, po njegovem mnenju ni dobra kombinacija, ki bi delala izključno za občane. Sam je pri stranki Konkretno kandidiral za državnega svetnika, a samo zato, da bi z državne ravni lahko svoji občini pomagal uresničiti čim več načrtov, ki bi kar najbolje pomagali k razvoju občine. Zato se tudi vztrajno s sodelavci redno prijavljajo na različne državne razpise. Doslej so uspešno kandidirali na enajstih od 14 vloženih.

Center za zaščito in reševanje operativen že na jesen

Tako se še vedno pripravljajo na vzpostavitev novega centra za zaščito in reševanje, kjer bodo delovale različne službe, nekatere bodo operativne že to jesen. V centru bodo imeli svoje prostore gorski reševalci, gasilci, civilna zaščita in drugi. Zgradili so ga pred vhodom v mesto, naložba je skoraj tri milijone evrov. Država bo center sofinancirala s 400.000 evri, saj bodo v njem tudi Rdeči križ in druge organizacije, ki so v pristojnosti države. Imajo že škodni list in pravnomočno gradbeno dovoljenje. Radi bi tudi obnovili stari gasilski dom, tam bi lahko bil zdravstveni dom. Naložba je kar visoka, skoraj dva milijona evrov.

Kar še prijetno preseneti, je prometnica mimo znamenitega Napoleonovega mostu. Pot obiskovalca, ki se mimo Kobarida pelje proti Trnovemu, bo odslej varnejša. Ozka in ovinkasta stara cesta mimo mostu je namreč povsem obnovljena, je širša ter z utrjenim in obnovljenim podpornim zidom. Nekaj časa bo, tako napoveduje Matajurc, od tam tudi obvoz proti Trnovemu, saj bodo obnavljali cesto pod Toncovim gradom Kobarid–Trnovo. Je pa vožnja po nekdanji Napoleonovi poti zelo prijetna, polna lepih razgledov. Tam je tudi znani kamp Lazar, ki sicer menjuje lastnika, zato je kulinarična ponudba tam ta čas nekoliko bolj skopa, vendar pa je lokacija ob koncih tedna zelo obiskana.

Kobariški župan še pravi, da se je vstopnina k slapu Kozjak izkazala za pozitivno; tako so rešili parkirni režim, sedaj pa bodo kmalu tam uredili tudi ustrezne sanitarije. »Naravo moramo vedno zaščititi, ohranjati,« je prepričan. Zato si še vedno prizadeva za vzpostavitev ustreznejšega plovnega režima po reki Soči. Soča je namreč ena glavnih turističnih privlačnosti, a če jo bodo nenadzorovano in preveč lahkotno ponujali v uporabo, opozarja Matajurc, utegne izgubiti svojo neokrnjenost. »Zato moramo vse tri občine skupaj, tudi bovška in tolminska torej, zasnovati ustreznejši plovni režim, ki bi reko obvaroval pred množičnim turizmom. Doslej se še nismo poenotili, smo pa Kobaridčani zagotovo za strožji režim. Do Soče moramo namreč biti spoštljivi in predvsem skrbeti, da z omejitvami ohranimo njeno privlačnost.« Tudi zato se pripravljajo na ureditev in obnovo izstopnih točk v Trnovem.

Kmalu bodo začeli z urejanjem izstopne točke na Soči Trnovo 1. (Foto: Lea Kalc Furlanič)

Pod Golobovo vlado so se prijavili na razpis gospodarskega ministrstva, vreden 900.000 evrov. Upajo na ugoden razplet. Ker je najplovnejši del Soče ravno v kobariški občini, so na plovbo po njej posebej pozorni. »Kolikor ne bomo z drugima dvema občinama enotni v merilih za ustrezen plovni režim, bomo v naši občini potegnili črto in sprejeli primeren odlok,« je odločen sogovorec. V občini teče tudi znamenita reka Nadiža. Zanjo pripravljajo strategijo s smernicami, ki bodo omogočile takšen razvoj turizma na tistem območju, ki ne bo preveč škodoval naravi, občanom, zato župan napoveduje, da bi tudi pri Nadiži z odloki skušali urediti, da bi imeli prednost občani, ne pa tujci.

Nova industrijska cona že zapolnjena

V zadnjega pol leta so povečali industrijsko cono, ker je bila prejšnja glede na potrebe premajhna, razširili so jo za dobra dva hektarja. Je v bližini centra za zaščito in reševanje in so jo že zapolnili s ponudbami. V jesenskem času bodo tam zgradili še trafopostajo in nato začeli s prodajo. Tudi za ta projekt, vreden 650.000 evrov, so uspešno kandidirali na državnem razpisu gospodarskega ministrstva. Ali jim je doslej nova vlada prekinila kakšno sofinanciranje prek razpisov, vprašamo. Matajurc odgovarja da ne: »Tista vlada, ki prekine dotok denarja, je na slabšem, saj se ne bo mogla pohvaliti in bo tako lahko tudi izgubila zaupanje.« Pričakujejo še dobrega pol milijona evrov sofinanciranja okoljskega ministrstva za čistilno napravo v Breginju.

Kobariška stanovanjska strategija zgled vsej državi

Kobaridčani so bili na volitvah s svojo zasnovo urejanja stanovanjske problematike za mlade družine dober zgled vsej državi, poudari Matajurc. Pripravili so namreč velik projekt, kako mladim družinam omogočiti rešitev prvega stanovanjskega problema. V bližini vasi Svino občina ureja skoraj tri hektarje zemljišč za novogradnje za mlade družine. Tu bo lahko zraslo približno 40 družinskih hiš, cene zemljišč bodo primerne, »saj ni cilj občine, da zasluži, ampak da privabi mlade, oni so najpomembnejši za razvoj občine«. Novost je, da po enakem principu urejajo še zemljišča za 20 hiš v Breginjskem kotu. V središču Kobarida pa bodo gradili stanovanjski blok, v katerem bo nekaj stanovanj za šprodajo, zato da bodo lahko pokrili stroške, nekaj pa na voljo mladim družinam, še napoveduje Matajurc.

Nov most?

Da bi razbremenili cesto ob Napoleonovem mostu, imajo v načrtu nov most čez Sočo, čez katerega bi bil z glavne ceste prehod proti vasem pod Krnom. Zanj so že dali vlogo na okoljsko ministrstvo. Seveda z vsem spoštovanjem do odločitev naravovarstvenikov, dodaja župan. In še pove, da so v vasi Krn uspešno končali komunalno ureditev, ki je bila tam zelo potrebna.

Močno se zavzemajo za kmete. V proračun za leto 2022 so vključili subvencioniranje mleka in mesa kmetom; načrtujejo, da bi občina kmetom subvencionira do 20 centov na liter mleka in en evro na kilogram mesa. »Podatki kažejo, da v kobariški občini kmetje pridelajo približno 600 tisoč litrov mleka in 40 ton mesa.« Župan je prepričan, da bodo s to potezo oživili podkrnske planine in planine pod Matajurjem. Občina teži k povečanju prireje mleka in mesa tudi zato, da bi preprečili zaraščanje krajine. Približno 170.000 evrov proračunskih sredstev načrtujejo za te subvencije. Sicer pa v Kobaridu svojo ponudbo gradijo na konceptu zelenega butičnega turizma, ne pa množičnega. Najboljša zgodba, ki jo lahko pišejo, je prav povezava med turizmom in kmetijstvom.

Marko Matajurc bo kot neodvisni kandidat Liste za vodo znova kandidiral za župana. (Foto: Občina Kobarid)

Kaj pa nov mandat? Ja, Matajurc je odločen, da bo spet kandidiral za župana, ker želi opraviti še veliko dobrega dela za občane, nadaljevati začete načrte in zastaviti nove. Na vprašanje o morebitnih očitkih, da je s kandidaturo za državnega svetnika podprl vrednote stranke Konkretno, odgovarja: »Zagovarjam predvsem vrednote poštenega dela, ne ločujem med levimi in desnimi, podpiram vsakogar, ki dela dobro za ljudi.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine