Piše: Lea Kalc Furlanič
Kamničanke in Kamničani se v mesecu marcu, ob prazniku svoje lokalne skupnosti, na številnih mestih spominjajo dediščine kamniškega rojaka, kulturnika in generala Rudolfa Maistra – Vojanova. Občina, ki uspešno pelje številne naložbe, pripravlja bogat program prireditev.
»V Kamniku občinski praznik praznujemo na rojstni dan generala Rudolfa Maistra, ki je Slovencem zagotovil ozemeljsko celovitost in pripomogel k temu, da smo gospodar na svojem prostoru. Že pred desetletji smo mu v mestu postavili spomenik in še danes ponosno praznujemo ta dan,« uvodoma pojasni kamniški župan Matej Slapar. Hvaležen je vsem organizacijam in društvom, ki skupaj z občino pripravljajo prireditve ob občinskem prazniku in s tem prispevajo, da praznovanje primerno zaznamujejo in se spomnijo tudi drugih svojih prednikov, ki so gradili kamniško in slovensko zgodovino.
Priznanja zaslužnim
Številne prireditve, ki so se z odprtjem razstave literarnih in likovnih del na temo častnega občana Kamnika ter z redno letno skupščino Društva generala Maistra začele v torek ta teden, se bodo vrstile vse do 8. aprila, ko jih bodo sklenili aktivno, saj se bodo podali na tradicionalni 18. Maistrov pohod. Osrednje slovesnosti bodo v sredo, 29. marca popoldne, z začetkom ob 16.30, ko bo v promenadi nastopila Mestna godba, ob 17. uri bodo na Trgu talcev položili venec k spomeniku Rudolfa Maistra, uro kasneje pa bo v Domu kulture slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj. Letos jih bodo podelili osem: naziv častni občan bo prejel Matevž Kirn, zlati priznanji Ivan Resnik in KD Simfonični orkester Domžale-Kamnik, tri srebrna priznanja bodo šla v roke Mariji Mošnik, Srečku Podbevšku in KD Tuhinj, dve bronasti pa bosta prejela Marjana Cvirn in Marija Jutršek.
Z manj naredijo več
Občina Kamnik, posebno znana po Veliki planini, termah Snovik, dolini Kamniške Bistrice in Tuhinjski dolini, pa po stolih rex arhitekta in oblikovalca Nika Kralja, Plečnikovi dediščini, bližnjem Arboretumu in drugih lepotah, je deseta največja občina po številu prebivalcev in med večjimi po površini. Je denimo enako velika kot mestna občina Ljubljana, a z desetkrat manjšim proračunom. »Smo tudi štirikrat večja občina od sosednjih Domžal, vendar imamo zaradi manjšega števila prebivalcev za približno pet milijonov evrov manjši proračun. Vse to nam narekuje, da še toliko skrbneje ravnamo s sredstvi, ki so nam zaupana, vendar pa se vseeno trudimo narediti čim več,« pravi prvi mož Kamnika, ki so mu volivci že v drugo zaupali mandat.
Prejšnja vlada ni bila mačeha
Finančno je kamniška občina v dobri kondiciji. Pred kratkim so sprejeli rebalans proračuna, ki sedaj znaša dobrih 24 milijonov evrov. Peljejo številne naložbe, ki so jih zastavili ali začeli v prejšnjem Slaparjevem mandatu oz. v času prejšnje vlade, ki jim je zagotovila sofinanciranje. Zato Slapar ocenjuje: »Čeprav so zadnje državnozborske volitve prinesle slabši rezultat, delo prejšnje vlade oz. politike ocenjujem kot zelo učinkovitega in zelo uspešnega. Z njeno finančno pomočjo smo namreč lahko v občini vendarle realizirali vrsto naložb, ki so prej leta stale v predalih.« Največja je zgraditev Osnovne šole Frana Albrehta za več kot 500 učencev, država jo je sofinancirala v višini 2,3 milijona evrov, skupaj je stala 14 milijonov. Druga je, da so lahko s prostori za fizioterapijo nadgradili zdravstveni dom, država je sofinancirala še energetsko sanacijo dveh planinskih domov, in sicer na Kamniškem in Kokrškem sedlu, in prav tako na predlog prejšnje vlade jim bo država s sedmimi milijoni evrov pomagala zgraditi novo sedežnico na Veliko Planino, ki bo stala deset milijonov.
»Zato še enkrat poudarjam, brez omenjene finančne pomoči države bi te naše naložbe zelo težko izpeljali oz. jih ne bi. S tem je država pokazala, da ni mačeha svojim lokalnim skupnostim, in dala prave smernice, kako ravnati, da se občine in lokalne skupnosti lahko razvijajo. Seveda bi si želel, da bi imela tudi sedanja vlada tak posluh in dovolj denarja za občine, vendar za zdaj tega še ni. Celo nekatere državne naložbe v obnovo cestne infrastrukture pri nas so se ustavile.
V Kamniku bo domoval mamut
Poleg nove osnovne šole, ki bo nared do sredine junija letos, so se že lani lotili urejanja cest, graditve in vzdrževanja kanalizacijske in vodovodne infrastrukture, posodabljanja druge javne infrastrukture in objektov, vseh z namenom, da bo življenje in delo v občini prijetnejše in čim bolj kakovostno, še dodaja župan. Ob tem navaja urejanje trga pri glavni avtobusni postaji v Kamniku, kjer bodo postavili posebno zanimivo skulpturo – mamuta v naravni velikosti. Leta 1938 so namreč v bližnjih Nevljah odkrili okostje, ki velja za enega najbolj ohranjenih mamutovih okostij v tem delu Evrope.
Skrb za trajno mobilnost je kamniška občina pokazala z zgraditvijo regionalne 14-kilometrske kolesarske povezave od Kamnika, prek Mengša in Trzina do Ljubljane, pa z novo, 3,2 kilometra dolgo kolesarsko potjo Kamnik–Godič ob Kamniški Bistrici. Obe naložbi je sofinancirala država iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina je posebno pozornost namenila tudi urejanju športne infrastrukture, med pomembnejšimi naložbami vanjo je prenova Športnega parka Virtus. Kar nekaj denarja (slabo petino) so pridobili na razpisih Fundacije za šport in Nogometne zveze Slovenije.
Uredili kilometre kolesarskih poti in cest
V okviru dogajanja ob občinskem prazniku bodo slovesno odprli nekaj končanih naložb, med njimi dva asfaltirana odseka javnih poti v Volčjem Potoku, nove pridobitve na Markovem (sanirali so plaz, most, strugo potoka, zgradili pločnik, uredili lokalne ceste, dogradili kanalizacijsko in vodovodno omrežje in še kaj), kolesarsko povezavo Kamnik–Godič, odsek asfaltirane javne poti v naselju Velika Lašna, pa dveh asfaltiranih odsekov javnih poti in nove kanalizacije v naselju Žale, nove kanalizacije in obnovljene ceste Stahovica–Črna pri Kamniku in seveda kolesarsko povezavo Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana.
Župan Matej Slapar, ki občankam in občanom ob občinskem prazniku posebej vošči in jim želi, da bi jim prireditve obudile domoljubje in občutek pripadnosti svojemu kraju, še napove, da bodo tudi naslednji proračun zastavili gospodarno, vendar ambiciozno. »Skupaj z 22 krajevnimi skupnostmi se bomo trudili oblikovati prednostne naložbe, tako kot smo se jih prejšnji mandat. Zato da bomo umestili razvojne možnosti za vse kraje v naši občini in ne le za središče, za vseh 12 krajevnih skupnosti torej,« sklene Slapar.
