Piše: Lea Kalc Furlanič
Zgodovina in kultura Slovenije sta tesno povezani z lesom, saj je 59 odstotkov površine pokrite z gozdom. Naravna zaloga nam omogoča, da material primarno obdelamo ter ga predelamo v polizdelke in žagan les. Tesno povezana pridelava, predelovalna in prodajna veriga zagotavljajo konstantno dobavo žaganega lesa in polizdelkov.
Slovenija je dežela gozdov. Prekriva jo skoraj 12.000 kvadratnih kilometrov površine, kar je 58 odstotkov celotne površine. Slovenija se v EU uvršča na četrto mesto po gozdnatosti, za Finsko, Estonijo in Latvijo. V zasebni lasti je 77,1 odstotka gozdov, 22,9 odstotka jih je v lasti države in občin.
Lesna zaloga znaša 356,75 milijona kubičnih metrov (m3) ali 303 m3/ha. Večji del lesa predstavljajo listavci (55 %), delež iglavcev je 45 %. Letni prirast gozda je leta 2019 znašal 8,83 milijona kubičnih metrov novega lesa ali 7,5 m3/ha. Leta 2019 je bilo posekanega 5,29 milijona kubičnih metrov lesa. Količina posekanega lesa predstavlja 87 odstotkov mogočega poseka.
Les omogoča veliko število delovnih mest
Kakor poudarjajo v slovenskem lesnem združenju Sloles, ki je nastalo zato, da bi okrepili gozdno-lesno proizvodno verigo in s tem v največji mogoči meri zagotovili učinkovito ravnanje z lesom, je les za Slovenijo pomembna surovina, saj je ena redkih, ki je imamo v izobilju. To omogoča veliko število delovnih mest v predelovalni industriji, ki pa je žal v veliki meri propadla v 90. letih 20. stoletja. »Danes je to velik, a neizkoriščen potencial za delovna mesta, ki pa ga za zdaj še ne znamo izkoristiti, saj velik del kakovostnega lesa Slovenija izvozi v tujino, od koder se vrne v obliki končnih izdelkov,« poudarja predsednik združenja Sloles Edo Oblak.
Gozdno-lesna veriga se začne v drevesnici
Lesnoproizvodna vloga nima neposrednega vpliva samo na lastnika, temveč je njen gospodarski vpliv večji. Les je treba posekati in spraviti iz gozda. To omogoča zaposlitve gozdnim delavcem v gozdarskih podjetjih. V nadaljnjem koraku je treba les predelati v polizdelke ali izdelke, kar stori žagarska oz. lesna industrija, ki zaposluje številne delavce. Največ koristi od lesnoproizvodne vloge imajo tista območja, kjer so vzpostavljene gozdno-lesne verige od gozda do končnega izdelka. Oblak opozarja, da je v Sloveniji npr. slabo zastavljen že sistem drevesnic, ki vzgajajo drevesne mladike za pogozdovanje. Od 23 delujejo le še tri, ki pa kmalu ne bodo več zadostovale.
Les za Slovenijo torej predstavlja domačo strateško surovino še neizkoriščenih potencialov. Izvozimo približno 55 odstotkov nepredelanega lesa in nato predelanega kupujemo nazaj po visokih cenah, preostalo pa se večinoma obdeluje nesistematično in neorganizirano. Zato je – tako Oblak – cilj združenja Sloles naslednji: »Združeni moramo postati močan in zanesljiv dobavitelj in močan kupec slovenskega lesa, da ne bo potrebe po izvozu hlodovine. Cilj je odpreti nove prodajne poti tako v Sloveniji kot v tujini. Eden glavnih ciljev Slolesa temelji na razvoju. Z razvojem panoge na trgu nastopamo konkurenčnejši in močnejši, poleg tega pa se poveča možnost zaposlovanja. Ogromne količine nepredelanega lesa država izvozi v tujino, v Sloveniji pa se obdela le slaba polovica. Naš cilj je povečati delež primarne obdelave doma. Zagotoviti moramo konstantno dobavo žaganega lesa in polizdelkov domačim in tujim kupcem.«
Državno podjetje SiDG jih je razočaralo
Združenje Sloles so ustanovili zato, da bi se začeli povezovati. Ustanoviteljev je bilo sedem. »Vedeli smo, da na gozdno-lesnem področju prihaja do sprememb. Dvajsetletne koncesije se iztekajo. Takrat je država začela snovati državno podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki smo ga mi sicer sprva zagovarjali, saj naj bi bilo nekakšen nadomestek starih koncesionarjev. V tem podjetju smo videli prihodnost, če bodo podjetje pravilno peljali. Zaradi naše podpore in pritiskov je politiki uspelo ustanoviti SiDG. Žal danes vidimo, da državno podjetje ni izpolnilo naših pričakovanj. Je daleč od tega, na kar smo računali,« pojasnjuje Oblak. Največja pomanjkljivost tega podjetja je, da se tam prepogosto menjujejo vodilni ljudje, saj jih nastavlja vsakokratna politika,« začetke opiše sogovorec.
»Naša prva naloga, ki smo si jo zadali, je bila, da prepričamo politiko, naj za božjo voljo prepozna, kaj je lesarstvo. Ker lesarstvo ni samo žaganje, lesarstvo se začne v gozdu z naravnim osemenjevanjem in s sajenjem v drevesnicah, ki so žal samo še tri. Zanje namreč ni posluha, morajo pa preživeti. Če bi vzpostavili ustrezno gozdno-lesno verigo, bi že na tej točki bila veriga trdna,« je oster sogovorec.
Sodelujejo s kmetijskim in gozdarskim ministrstvom pa tudi v komisijah za dodeljevanje nepovratnega denarja prek razpisov. Ugotavljajo, da je bilo doslej premalo poudarka na razpisih, vezanih na opremo za izvajanje del v gozdu ter za prvo in drugo predelavo lesa (žagarstvo). Bil je le denar za zgraditev vlak, po čemer pa ni bilo toliko povpraševanja. »Sedaj se zadeve premikajo na bolje. Če se z resornima ministrstvoma ustrezno pogovarjamo, sodelujemo, je na terenu kmalu viden napredek. Zato upamo na še boljše, tvornejše sodelovanje, na razum odgovornih,« še doda predsednik združenja Sloles. Ob tem opozori še na podaljšanje dveletne pogodbe o prodaji lesa iz SiDG zasebnikom. SiDG namreč vztraja pri visokih prodajnih cenah. Prav ta teden se resorne organizacije z njimi pogajajo za čim ugodnejše cene in razporeditev dobička, del bi ga lahko vrnili v razvoj gozdno-lesne panoge. V Slolesu so na to temo izdelali tudi strokovno študijo, a je pri odgovornih, tako Oblak, ostala v predalih.
Ponujajo veliko podpore
Oblak ob vsem skupaj še opozori, da je bil izvorni greh propada gozdno-lesarskega gospodarstva napačna privatizacija ob osamosvojitvi.
Njihov moto je še: »Zasebnemu lastniku moramo ponuditi pravo ceno, konstanten letni odvzem, pravilno merjenje, klasifikacijo lesa, potem bo raje prodal slovenskemu predelovalcu kot v tujino.«
Ustanovitelji Slolesa
Ustanovitelji Slolesa, za uporabo besede Slovenija v nazivu so dobili sklep vlade, so podjetja: Breza commerce, d. o. o, DEU, d. o. o., Marinčič, d. o. o., Petkovšek, d. o. o., Regal, d. o. o., Smart industries, d. o. o., in Solis Straža, d. o. o. Imajo pa še pridružene člane, podporne člane in ambasadorje. Združenje poleg drugega ponuja še podporo pri pogodbah, saj slovenski lesarji potrebujejo dolgoročne partnerske pogodbe z dobavitelji hlodovine pri pripravi razpisov za naložbe v infrastrukturo v gozdu in pri informacijski tehnologiji, tako da razvijajo IT-platformo na področju gozdno-lesne verige s ciljem zagotavljanja zadostnih količin kakovostnega lesa po optimalni ceni.
