Piše: Vida Kocjan
Slovenija je dežela gozdov, saj je ena najbolj gozdnatih držav na svetu. Z njim je prekrite okoli 80 odstotkov površine, kar pomeni, da je skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda.
Slovenija se v Evropski uniji uvršča na četrto mesto po gozdnatosti, za Finsko, Estonijo in Latvijo. V zasebni lasti je dobrih 77 odstotkov gozdov, preostalih skoraj 23 odstotkov pa je v lasti države in občin.
Povprečna gozdna posest je velika 2,5 hektarja in je razdeljena na več ločenih parcel. Gozdove ima v lasti več kot 461 tisoč lastnikov in solastnikov.
Po statističnih podatkih znaša lesna zaloga 356,75 milijona kubičnih metrov ali 303 kubične metre na hektar. Večji del lesa predstavljajo listavci (55 odstotkov), delež iglavcev je 45 odstotkov. Prirastek ali letni prirast gozda je blizu 9 milijonov kubičnih metrov lesa ali okoli 7,5 kubičnega metra na hektar.
Med posekanim lesom je največ iglavcev (skoraj dve tretjini), preostalo so listavci. Podatki tudi pokažejo, da je največ lesa, več kot dve tretjini, letno posekanega v zasebnih gozdovih.
Gozdarstvo in podjetništvo
Gozdarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in izkoriščanjem gozdov. Je dejavnost, pri kateri se posledice izvedenih ukrepov vidijo šele po preteku večjega števila let.
Gozdarstvo v Sloveniji lahko razdelimo na tri veje: gospodarska, upravljavska in izobraževalno-raziskovalna. Gospodarska veja se ukvarja neposredno s pridobivanjem lesa iz gozda in z gojitvenimi deli. Predstavljajo jo gozdarska podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa. Upravljavska veja je javna gozdarska služba, katere osnovni namen je skrb za pravilno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Zavod za gozdove Slovenije izvaja naloge javne gozdarske službe. Izobraževalno-raziskovalno vejo predstavljajo izobraževalne ustanove in gozdarski inštitut, ki izobražujejo nove kadre in izvajajo različne raziskave s področja gozdarstva. Lastniki gozdov večinoma uporabljajo storitve gospodarske in upravljavske veje, storitve gozdarskih podjetij in javne gozdarske službe torej.
Na trgu deluje veliko število gozdarskih podjetij, ki se ukvarjajo s sečnjo, spravilom in trgovanjem z lesom. Poleg velikih podjetij, ki so se razvila iz nekdanjih gozdnih gospodarstev, na trgu deluje veliko število samostojnih podjetnikov in manjših gozdarskih podjetij.
V Sloveniji pa deluje tudi več podjetij, ki izdelujejo in prodajajo izredno kakovostne izdelke za potrebe gozdarstva. Eno od teh podjetij, znano tudi širše, je Tovarna meril Kovine Pameče pri Slovenj Gradcu. Podjetje že dolga leta uspešno vodi Rudolf Franc Veronik. Imajo 155 zaposlenih, letno dosežejo 11,5 milijona evrov prometa, 90 odstotkov celotne proizvodnje izvozijo v kar 42 držav, v tujini imajo 160 kupcev.
Gozdarska premerka
Eden od izdelkov Tovarne meril Kovine iz Pameč je mera oziroma gozdarska premerka. To so pripomočki za merjenje debeline dreves. Premerka je izdelana iz kakovostnega aloksiranega ALU-profila z anodizirano dvostransko kombinirano centimetrsko in petcentimetrsko taksacijsko (črno-bele oznake) merilno skalo, odporno proti obrabi. Drsni nosilec čeljusti je izdelan iz visoko kvalitetne mase, na katero je pritrjena merilna čeljust. Uporabna je v gozdarskem sektorju pri merjenju premera debel. Gozdarsko mero, premerko, odlikuje udobno ravnanje z njo, tekoče premikanje čeljusti, hitro in nemoteno odčitavanje merila ter taksacijska (črno-bele oznake) merilna skala, odporna proti obrabi.
Poleg premerke imajo v programu za gozdarstvo še različne gozdarske metre, markirna pršila, merilnike vlage v lesu, kompase, padomere, gozdarske GPS, terenske zvezke, tablice za les, različno gozdarsko orodje in prirastne svedre.
Direktor Veronik nam je v pogovoru dejal, da je program podjetja, ki se nanaša na les, precej širok. Predmet proizvodnje podjetja so v bistvu merila. Osnovni proizvodni program sicer temelji na vodnih tehtnicah v različnih izvedbah glede na namembnost uporabe. Povedal je, da so v programu nekdanje tovarne meril kot proizvajalec ostali samo še oni. Včasih je bilo veliko lesenih meril, ki jih je tovarna tudi izdelovala.
»Osebno sem zaslužen, da smo pred več kot 40 leti začeli s poudarkom na kovinskih merilih, kjer je v osnovi material sredstvo, katerega življenjska doba je daljša,« je dejal direktor Veronik.
Dodal je: »Lesena merila so vprašljiva glede na vremenske situacije, delo z merili je večinoma zunaj, zaradi tega smo gozdarsko merilo oz. premerko naredili v aluminijasti izvedbi. Pred leti smo ogromno tega prodajali, ko so bila še obdobja za kontrolo prirasta gozdne mase. Zdaj so to ukinili in zdaj se ta prirastek registrira s pavšalno vrednostjo.«
Proizvodnja v tovarni meril se je v zadnjem letu povečala za več kot 20 odstotkov, zaradi česar so zelo zadovoljni. Poudaril pa je, da so se v zadnjem letu zelo povečale tudi cene repromaterialov, posebej aluminija, ki je osnova za njihova orodja, in sicer tudi za 100 odstotkov.
Uspešni kljub epidemiji
Kaj pa epidemija? Direktor pravi, da jim je ta onemogočala normalno proizvodnjo, vendar so to preživeli. »Prodajo smo sicer povečali, srečni smo lahko, da nam je uspelo, zelo smo se angažirali na trgu, vendar pa je epidemija vplivala tudi na naše dobavitelje, ki so zamujali z dobavami, zato smo tudi mi kupcem izdelke dostavljali z zamudo,« je poudaril. Povedal je, da so včasih pri dobaviteljih čakali tudi po štiri mesece, vendar so kupci njihovih izdelkov razumeli, da so razlog za zamudo objektivni razlogi. Največ kupujejo aluminijaste profile, in sicer na domačem trgu, to je Impol, potem na Slovaškem in v Italiji. Imajo tri večje kupce, pri dobavah je bilo povsod enako. V prihodnje pričakujejo, da bodo lahko delali v bolj umirjenem tempu. Izpostavil pa je, da so ena redkih firm na Koroškem, ki je v slovenski lasti. »Nimamo posebnih težav. Smo firma, ki je očitno ena redkih, ki proizvaja gotove izdelke za vse celine. Tega, da bi podjetja izdelovala gotove izdelke, skoraj ni več. Na to smo ponosni, da obvladujemo program, sami odgovarjamo za kakovost izdelkov, za trg in se trudimo, da bi bili uspešni tudi v prihodnje,« je ob koncu pogovora dejal Rudolf Franc Veronik, direktor podjetja Tovarna meril Kovine iz Pameč.
