Piše: M. Bo.
Slovenija je bogata z vodnimi viri in lahko smo srečni, da vodo lahko pijemo kar iz pipe, saj za večino sveta to ne velja. Graditev spornega kanalizacijskega kanala C0 čez ljubljansko vodovarstveno območje ves čas sproža burne razprave, saj se čedalje bolj zavedamo, da je čista voda življenjskega pomena.
Pravica do čiste pitne vode je v Sloveniji ustavna pravica, zato se moramo na vseh ravneh potruditi, da vodo ohranjamo čisto ter da z njo tudi skrbno in varčno ravnamo. Pogostejša in dolgotrajnejša sušna obdobja kar kličejo po zbiranju in shranjevanju deževnice, za vodo, ki jo uporabimo, pa moramo poskrbeti, da se bo v naravo vrnila čim bolj prečiščena, za kar poskrbijo male biološke čistilne naprave.
Zbiralniki deževnice
Poleti zaradi suše marsikje prepovedo uporabo pitne vode za zalivanje vrtov in zelenic, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov in podobno. Marsikdo bi bil vesel, če bi imel poln zbiralnik deževnice. Vodo s streh in z nadstreškov lahko zbiramo v cisternah, sodih ali podzemnih zbiralnikih. Nekateri prakticirajo zbiranje deževnice v kvadratnih cisternah, ki imajo prostornino 1.000 litrov, kar se na prvi pogled zdi veliko, a pravzaprav ni, seveda pa je to odvisno od potreb posameznega gospodinjstva. Poleg tega, priznajmo, te cisterne tudi niso najbolj estetske in ne nazadnje se v vodi, ki je izpostavljena sončni svetlobi, razvijejo alge. Te sicer za rastline niso škodljive, a deževnico je mogoče uporabljati še za marsikaj drugega – če je seveda ustrezno filtrirana.
Po nekaterih podatkih naj bi Slovenec povprečno porabil 150 litrov vode na dan, od tega le nekaj litrov za pitje in kuhanje, preostalo pa za osebno higieno (pri čemer je gre ogromno za splakovanje stranišč), pomivanje posode, pranje perila, zalivanje oziroma škropljenje, čiščenje itd. Uporabljati pitno vodo prav za vse našteto je res potratno, saj imamo na razpolago deževnico. Kot pravijo poznavalci, z deževnico lahko zadovoljimo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Seveda je odvisno, kje in kako živimo – a če živimo v hiši ali jo šele gradimo, je modro razmisliti tudi o podzemnem zbiralniku deževnice, kar je najboljša rešitev za njeno zbiranje in shranjevanje.
Raznovrstna ponudba
Zbiralniki deževnice so različnih velikosti oziroma imajo različno veliko prostornino, ki pa je v vsakem primeru večja od zgoraj omenjenih 1.000 litrov. Prednost takšnih zbiralnikov je tudi ta, da ima deževnica v njih stalno (nizko) temperaturo in ni težav z algami, v njej ni kemikalij, kot sta fluor in klor, poleg tega pa podzemni zbiralniki ne kazijo okolice in ne zavzemajo prostora, zato ga lahko uporabimo za kaj drugega. In še nekaj – z zbiralnikom deževnice z vodo upravljamo trajnostno, kar je izjemno pomembno, hkrati pa tudi veliko naredimo za samooskrbo.
Podzemne zbiralnike deževnice ponuja več ponudnikov; nekateri ponujajo plastične zbiralnike, drugi betonske, obstajajo podzemni in nadzemni rezervoarji, kletni in transportni rezervoarji ter drugi sistemi, prav tako pa lahko izbirate med domačimi in tujimi proizvajalci. Lahko se odločite za celovit sistem zbiranja deževnice, ki se integrira z namakalnim sistemom ali gospodinjskim vodovodom, lahko pa le za zbiralnik, ki ga boste uporabljali za zalivanje vrta ali pranje avtomobila. Ko se odločamo za nakup in vgraditev zbiralnika, je vsekakor dobro najprej razmisliti, kako prostornega potrebujemo (koliko nas je v gospodinjstvu, za kaj bi deževnico uporabljali) in kam bi ga vgradili, potem pa pregledati ponudbo in se tudi posvetovati. Zbiralnik je pač nekaj, kar naj bi imeli dolgo časa, zato velja dobro premisliti.
Biološke čistilne naprave
Na območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, morajo lastniki hiš za odvajanje odpadnih voda iz gospodinjstev poskrbeti sami. Časi so se pač spremenili in ne moremo ter ne smemo biti več brezbrižni do tega, kakšno vodo vračamo v naravo. V preteklosti smo jo mirno in nenadzorovano odvajali v zemljo – ta ima sicer čistilno sposobnost in odpadne vode očisti, preden poniknejo v podtalnico, a ta njena sposobnost ni brezmejna, saj uporabljamo vedno več kemičnih sredstev in tako hote ali nehote negativno posegamo v naravno kroženje vode oziroma v vodni krog.
Z malo čistilno napravo, ki je namenjena gospodinjstvom, poskrbimo, da se odpadne vode prečistijo. Preprosto jo je uporabljati, poraba energije je majhna in smradu iz nje ob pravilni uporabi praktično ni. Vse biološke čistilne naprave delujejo na enak način: odpadna voda priteče v usedalnik, kjer se mehansko izločijo večji trdni delci, listje in podobno, nato se prečrpa v drugi, biološki del naprave, kjer poteka naravno čiščenje oziroma aeracija, kar omogočajo mikroorganizmi: raztopljene in neusedljive organske snovi se pretvorijo v usedljivo obliko. Za razvoj mikroorganizmov mora odpadna voda vsebovati hranilne snovi, imeti ustrezno temperaturo in zadostno količino kisika, zato se vanjo vpihuje zrak. Po aeraciji poteka še faza sedimentacije in očiščena voda odteka iz čistilne naprave v ponikalnico ali v površinske vode.
Dnevna poraba vode: 150 litrov na osebo
Tudi male čistilne naprave so lahko betonske ali iz plastične mase tako kot zbiralniki deževnice. Vsak ponudnik poudarja prednosti svojih naprav, a načeloma velja, da so betonske zanesljivejše, manj zapleteno jih je tudi vgraditi v zemljo. Pri načrtovanju biološke naprave se upošteva dnevna poraba vode 150 litrov na osebo v gospodinjstvu – tudi čistilne naprave namreč obstajajo v različnih velikostih.
Za priklop naprave (elektrika, cevni odvodi) se je najbolje dogovoriti s ponudnikom naprave, pri čemer naj omenimo, da obstajajo tudi čistilne naprave brez elektrike (zlasti manjše, namenjene denimo počitniškim hišicam, kjer je manj odpadne vode). In birokratski del: gradbeno dovoljenje ni potrebno, treba pa je pridobiti vodno soglasje, ki ga izda Direkcija RS za vode, in o vgradnji obvestili občinsko komunalno podjetje.
Poskrbeti je treba za čiščenje
Seveda si male čistilne naprave poleg lastnikov hiš lahko omislijo tudi podjetja, nekateri ponudniki pa ponujajo tudi projektne rešitve za več objektov skupaj. Vsekakor pa na trgu obstaja ocena, da bodo male čistilne naprave aktualne tudi v prihodnosti, saj je v Sloveniji veliko območij z razpršeno gradnjo, kjer se graditev javnega kanalizacijskega omrežja »ne splača«.
Tudi pri mali čistilni napravi je treba poznati konfiguracijo terena, kamor jo nameravamo vgraditi, in vedeti, kam bomo odvajali odpadno vodo. Pomemben je tudi dostop do čistilne naprave, saj jo je treba čistiti – lastniki so praznjenje dolžni naročati pri registriranih izvajalcih, in sicer v predpisanih rokih. Umestitev malih čistilnih naprav urejajo predpisi oziroma uredba za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zato jih je dobro poznati.
Vsekakor pa velja pravilo, da je male čistilne naprave najpametneje kupovati pri specializiranih podjetjih, ki so že dlje časa na trgu, saj vam bodo znali svetovati, poleg tega pa imajo praviloma tudi vzdrževalno službo. Naj cena ne bo edino ali glavno merilo!
