Piše: Lucija Kavčič
V obnovljeni kraški hiši v Divači, Škrateljnovi domačiji, ki velja za najstarejšo ohranjeno kraško hišo v okolišu, je urejen Muzej slovenskih filmskih igralcev z dvema stalnima razstavama: o prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini in o slovenskem filmu. Muzej in pripadajoče kraško dvorišče sta zlasti poleti prizorišče številnih prireditev.
»Škrateljnova hiša ima morda res malo hudomušno ime, izvira pa iz starega hišnega imena ‘pri Škrateljnu’. Velja za najstarejšo kraško hišo, saj je stara skoraj 300 let. Prvotno, še pred prihodom železnice v Divačo, je bila tukaj premožna, verjetno živinorejska kmetija in kasneje tudi gostilna s prenočišči za furmane,« pripoveduje upravitelj Škrateljnove domačije Boštjan Franetič in oriše čas, v katerem je Škrateljnova domačija živela svojo prvotno vlogo. Divača je bila umaknjena od najpomembnejše poti Ljubljana–Trst, ki je potekala skozi Senožeče in Lokev, a še vedno dovolj pomembna, da se je v njej razvilo gostinstvo.
Z zgraditvijo Južne železnice (1857), ki je peljala mimo Divače, se je vse zelo spremenilo. Furmanstvo je začelo usihati in s tem tudi gostinstvo. Zato je železnica prinesla najprej propad domačije, ki je čez noč ostala brez glavnega vira zaslužka, nato pa, sicer šele čez leta, na neki način tudi njen preporod. Ita Rina se sicer ni rodila v Škrateljnovi hiši, temveč na naslovu Divača 9. Tam je bila včasih urejena mizarska delavnica, v času Itinega rojstva pa je hiša služila kot začasno bivališče številnim delavcem na železnici. Ko je Slovenska kinoteka raziskovala življenje Ite Rine, so se povezali z Občino Divača in skupaj so prišli do zaključka, da bi bila Škrateljnova hiša izvrstna lokacija za postavitev stalne razstave posvečene naši prvi filmski zvezdi, saj bi na ta način zgodovinsko in arhitekturno pomemben prostor ponovno zaživel.
Bila je hči staršev iz Posočja, ki so se v Divačo priselili zaradi službe na železnici.
Rojstvo muzeja
Škrateljnova hiša je pred začetkom obnove žalostno propadala, zelo so se podrla tudi pripadajoča gospodarska poslopja, skedenj in svinjak. O nekdanji mogočnosti domačije je pričala le izjemno velika spahnjenca, to je posebno, iz hiše umaknjeno kurišče z dimnikom. Zamisel o muzeju se je porodila po osamosvojitvi, ko je močneje v slovensko zavest stopilo zavedanje o Iti Rini kot slovenski igralki, ki ji je v nekem trenutku uspelo doseči evropski, celo svetovni sloves. Prvi zametki muzeja segajo v leto 1997, ko je bila v Škrateljnovi domačiji postavljena prva stalna razstava o Iti Rini.
»Silvan Furlan, nekdanji direktor Slovenske kinoteke, se je domislil, da bi muzej lahko tematsko razširili še na preostali del domačije, ki je hkrati čudovit primer kraške arhitekture. Rodila se je zamisel o Muzeju slovenskih filmskih igralcev,« pravi Boštjan Franetič. Občina Divača je z vsemi močmi podprla projekt obnove Škrateljnove domačije, ki je prek norveškega finančnega mehanizma pridobil precejšnja finančna sredstva, tako da se je obnova Škrateljnove hiše z gospodarskim poslopjem in okolico leta 2007 lahko začela. »Muzej je bil dokončan in odprt leta 2011, arhitekturni načrt za obnovo, ki so ga pripravili študentje arhitekture pod mentorstvom arhitekta Vojteha Ravnikarja, pa je bil istega leta tudi nagrajen s Plečnikovo nagrado, ki jo arhitekturna zbornica letno podeljuje za večje arhitekturne dosežke.«
Prireditveni prostor
Poleg ekskluzivnega Muzeja slovenskih filmskih igralcev je občina Divača dobila tudi lepo urejen prireditveni prostor, Škrateljnova hiša pa je tudi v divaškem grbu. »Kraška domačija je po navadi grajena tako, da so stavbe umaknjene na rob parcele, celoten sklop stavb skupaj z gospodarskimi je v obliki črke L ali U. Gospodarski del je ločen od bivalnega in ograjen s kamnitim zidom, kar tvori kraški borjač – dvorišče. Ne sme manjkati štirna – vodnjak,« pravi Boštjan Franetič in razloži, da so se ob prenovi Škrateljnove domačije odločili, da uredijo prehodno dvorišče, ki zdaj deluje kot majhen vaški trg. Muzej, ki domuje v tem kraškem arhitekturnem biseru, skupaj upravljajo Občina Divača, Slovenska kinoteka in ministrstvo za kulturo. »Pogodba o upravljanju je tripartitna, občina in kinoteka se dogovora držita, ministrstvo pa ne, a smo se sedaj z ministrstvom začeli vsaj pogovarjati,« izpostavi županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan in doda, da je Škrateljnova hiša za občino kulturni spomenik velikega pomena, zato bi mu radi dodali še več vsebin: »Verjamem, da nam bo tudi ministrstvo prisluhnilo in izpolnilo svoj del pogodbe ter redno skrbelo za finančna sredstva za obnovo filmske zbirke.«
Stalni razstavi
V muzeju sta razstavljeni dve stalni zbirki avtorice Lilijane Nedič, ki sta zasnovani prva klasično in druga multimedijsko. Kolektiv Slovenske kinoteke je leta 2012 prejel Valvasorjevo nagrado za postavitev stalne razstave posvečene slovenskim filmskim igralcem, avtorica obeh stalnih razstav, Lilijana Nedič, pa je prejela tudi Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Prva v treh sobah predstavlja otroštvo in zasebno življenje Ite Rine in utrinke iz njenih filmov. Občudujemo lahko predvsem plakate in Itine portretne fotografije, nekaj njenih osebnih predmetov in rojstni list.
Druga stalna razstava je nastala deset let kasneje. »Razdeljena je na dva dela: ko vstopimo, najprej dobimo vtis kinodvorane, saj se na levi strani na velikem platnu predvajajo odlomki iz slovenskih filmov,« pripoveduje Franetič. Gre za kronološki prerez slovenskega filma, ki se začne s filmom Na svoji zemlji. Sledijo murali slovenskih filmskih igralcev, nato pa si lahko po vitrinah ogledamo, kako film nastaja vse od izbora igralcev naprej. Na ogled je tudi nekaj kostumov, na primer obleka Milene Zupančič iz filma Vdovstvo Karoline Žašler. Vidimo lahko še različne promocijske plakate za slovenske filme in poslušamo intervjuje z znanimi slovenskimi igralci ter pregledamo multimedijsko mizo – katalog slovenskih igralcev z njihovimi deli.
»V letošnjem letu nameravamo posodobiti podatke v naši multimedijski mizi Vse o igralkah in igralcih ter dopolniti nekatere avdiovizualne vsebine« izpostavlja upravitelj objekta Franetič.
Bogastvo prireditev
V multumedijski dvorani Škrateljnove hiše, ki sprejme do 80 ljudi, vsak mesec potekajo otroške ustvarjalne delavnice, ki otroke seznanijo z osnovami filmskega jezika, v toplejših mesecih leta pa domačija postane prireditveni prostor: »V začetku julija se Slovenska kinoteka vsako leto pokloni enemu od slovenskih filmskih igralcev, spomladi in jeseni potekajo filmski večeri, občina tu organizira koncerte in predavanja. Tudi osrednja prireditev ob občinskem prazniku se odvija tu. Za letos poleti načrtujemo manjše koncerte ob sobotah, organiziramo tudi poroke – eno imamo že junija,« pa dodaja divaška županja. V avgustu je na borjaču tudi letni kino, v katerem se ob petkih zvečer predvajajo slovenski in tuji filmi s 35-milimetrskega filmskega traku. »Gre za butično doživetje, ki ga skušamo spojiti z izkušnjo pokušine vin in s kulinaričnim prigrizkom. Prostore tudi oddajamo zunanjim najemnikom za različne prireditve, ki jih je skozi vse poletje res veliko,« pravi sogovorec in dodaja, da tu in tam priredijo tudi kak večji koncert. Na posebnem mestu je treba omeniti še poletni počitniški teden za otroke, na katerem v skladu z vsemi pravili filmske stroke nastanejo čisto pravi filmski izdelki.
