Piše: C. R.
Čebelarstvo je v Sloveniji ena najbolj negovanih tradicij in hkrati kmetijska panoga, ki je veliko pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Opraševanje cvetov namreč zelo vpliva tudi na pridelke v drugih panogah, s tem pa tudi na prehrano nasploh, kar je v času velike svetovne krize zaradi cen prehrambenih surovin še posebej pomembno.
In prav to je razlog, zakaj je čebelarjenje na Slovenskem in po svetu tako zelo pomembno. Pri čebelarstvu pa ne gre samo za pridelavo medu, propolisa in čebeljega voska, čeprav čebelarstvo poznamo predvsem po teh izdelkih. Gre namreč za zagotavljanje čebelje paše in dovolj velike populacije čebel, ki lahko zagotovi opraševanje na kmetijskih površinah. Čebele so dandanes ogrožene predvsem zaradi uporabe pesticidov, po drugi strani pa je res, da njihovo število narašča tudi zaradi vse več ljudi, ki se odločajo za čebelarstvo, ter tudi števila panjev. Glede na to, da imamo v Sloveniji eno največjih gostot čebeljih družin v Evropi in da smo še posebej ponosni na avtohtono slovensko pasmo čebele, tj. kranjsko sivko, je razumljivo, da se s tem širi tudi življenjski slog čebelarjev ter odmev čebelarstva na področju kulture. To se je dobro pokazalo tudi na letošnjem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, kjer so se slovenski čebelarji predstavili s številnimi aktivnostmi.
Praporščaki so se predstavili prvič
Na samem sejmu je razstavljalo precej čebelarjev, ki so ponujali svoje številne izdelke, od različnih vrst medu naprej. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) pa je imela na svojem razstavnem prostoru tudi možnost ogleda čebeljih matic, česar ne moremo videti prav vsak dan. Gre za to, kako nastaja čebelja družina in kako poteka naraven proces, ki se v sodelovanju s človekovim delom razvije v pridelavo medu. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Javna svetovalna služba v čebelarstvu (JSSČ) in Čebelarska zveza društev Pomurja (ČZDP) sta tako skupaj s Pomurskim sejmom v času jubilejnega 60. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA pripravili državno čebelarsko razstavo s prikazi panjev in opreme za čebelarje, z vsebinami o čebelarstvu in degustacije medu s prodajo. Posebej slovesna pa je bila nedelja, 21. avgusta, ko so omenjene organizacije pripravile vrsto dogodkov s strokovnim in kulturnim programom. Takrat je bil namreč dan čebelarjev, ki so ga ob 60. jubileju sejma organizirale prej naštete organizacije.
Prvič v zgodovini sejma so se na dnevu čebelarjev predstavili tudi praporščaki čebelarskih društev in območnih čebelarskih zvez, ki so pospremili program dneva čebelarjev. V Sloveniji je praporščakov okoli 180, na samem sejmu jih je bilo navzočih več kot 120. Praporščaki čebelarskih društev predstavljajo slovensko posebnost v svetovnem merilu, saj kažejo na to, kako so slovenski čebelarji dobro organizirani. Biti slovenski praporščak čebelarskega društva je posebna čast, saj predstavlja posebnost v svetovnem merilu, ki je drugod po svetu v čebelarstvu ni najti. So simbol pripadnosti, časti in ponos slovenskega čebelarstva. Brez njihove spremljave prireditve ne bi imele dodane vrednosti, duše, zato gre praporščakom posebno spoštovanje in zahvala. Prav oni so s svojim mimohodom tudi začeli osrednjo prireditev ob dnevu čebelarjev na sejmu Agra.
Treba bo preiti od besed k dejanjem
Dogajanje se je začelo že ob 9. uri s strokovnim predavanjem podpredsednika Čebelarske zveze Avstrije (Österreichischer Imkerbund) in predsednika Čebelarske zveze Spodnje Avstrije (Niederösterreichischer Imkerverband) inž. Josefa Niklasa. Predavatelj je v skoraj 45-minutni predstavitvi, ki jo je iz nemščine v slovenščino prevajal predsednik ČZD Štajerske Vlado Vogrinec, predstavil kriterije za ocenjevanje kremnega medu oziroma mešanic s kremnim medom. V državi s približno 20-letno tradicijo ocenjevanja medu v okviru Čebelarske zveze Avstrije deluje skoraj 35 ocenjevalcev, ki vsako leto prejmejo okoli 1300 vzorcev za ocenjevanje. Vsak vzorec senzorično oceni od pet do deset ocenjevalcev, ki so pozorni na štiri glavne kriterije: ustreznost arome in okusa sorti medu, čistočo, harmonijo sestavin v mešanici in občutek v ustih – kremni med namreč ne sme vsebovati kristalov).
Po predavanju je sledilo prvo srečanje praporščakov čebelarskih društev in območnih čebelarskih zvez na sejmu Agra. Predsednik ČZS Boštjan Noč je na srečanju izpostavil pomembno vlogo praporščakov, ki »s svojo navzočnostjo predstavljajo povezanost, moč in veljavo slovenskih čebelark in čebelarjev, so tako rekoč duša in srce slovenskega čebelarstva«. Sledilo je osrednje dogajanje na prireditvenem prostoru pred upravo Pomurskega sejma, ki ga je s shodom odprlo približno 120 praporščakov slovenskih čebelarskih društev in območnih čebelarskih zvez.
Zbrano množico so uvodoma nagovorili predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in predsednik ČZS Boštjan Noč. Slednji je bil v nagovoru zelo odkrit in je državne organe pozival k ukrepanju. »Že nekaj časa poslušamo, kako bo država pomagala kmetijskim gospodarstvom, nič pa nismo slišali o pomoči čebelarjem. Upam in verjamem, da bo država tako kot v preteklem obdobju na takšen način kot preostalim kmetom pomagala tudi čebelarjem, ki predstavljajo pomemben del kmetijskega sektorja. Treba je preiti od besed k dejanjem, saj se tudi čebelarji soočajo s podražitvami energentov, čebelarske opreme in hrane za čebele. Nujna je sistemska ureditev pomoči čebelarjem v obliki nadomestila za opraševalni servis čebel – deset evrov za vsako čebeljo družino, ki je vpisana v Centralni register čebelnjakov. Obstaja pa tudi možnost obiska čebelarjev v Ljubljani s čebelarskimi prapori, kolikor bi ostalo samo pri besedah,« je dejal.
Nova medena kraljica je Tadeja Vidmar
Sledila je slavnostna razglasitev in podelitev priznanj 21. ocenjevanja medu, na katerem je sodelovalo 145 čebelarjev oziroma podjetij s 221 vzorci medu. Naziv »šampion kakovosti« je letos osvojil akacijev med Čebelarstva Klemenčič iz Škofje Loke, ki je sočasno prejel tudi nagrado »prvak vrste« za akacijev med. Najboljši cvetlični med je po ocenah komisije pripadel Društvu čebelarjev Blagovna, najboljši gozdni med Čebelarstvu Ferenčak, najboljši lipov med Jožetu Kurinčiču in najboljši kostanjev med Tilnu Velkovrhu. Podelitvi priznanj ocenjevanja medu je sledilo še 3. mednarodno ocenjevanje medenih pijač, ki je nagradilo 10 čebelarjev oziroma podjetij, ki so poslali 12 vzorcev medenih pijač.
Vrhunec prireditve pa je bila podelitev naziva medene kraljice. Dosedanja medena kraljica Valentina Marinčič, ki je kraljevala med letoma 2018 in 2022, je krono predala novi medeni kraljici Tadeji Vidmar, sicer študentki zootehnike, doma iz Notranjih Goric, ki skrbi za več sto tisoč kranjskih sivk ter bo v prihodnje promovirala slovensko čebelarstvo doma in po svetu. Po sami prireditvi pa je bil na razstavnem prostoru predstavljen nov atraktiven didaktični pripomoček, precizno izdelan anatomski model 3D-čebele v podolžnem prerezu. Ob tem je bilo poskrbljeno še za pokušino peneče se medice, z zlato medaljo nagrajene penine iz letošnjega ocenjevanja medenih pijač in različnih vrst medu.
