13.4 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Samostan Stična – pričevalec zgodovine krščanstva na Slovenskem

Piše: G. B.

Samostan v Stični je danes edini slovenski cistercijanski samostan. Cistercijani sicer izhajajo iz benediktinske redovne tradicije in se držijo starodavnega gesla »Moli in delaj« sv. Benedikta, očeta zahodnega meništva in zavetnika Evrope.

Če bi radi na praznik Marijinega vnebovzetja obiskali kakšen romarski kraj, pa bi vas motila velika gneča v katerem od večjih romarskih središč, lahko na ta dan obiščete Stično. V sklopu samostana se namreč nahaja tudi cerkev Žalostne Matere Božje, ki je od konca 18. stoletja tudi župnijska cerkev, od leta 1936 dalje pa je tudi bazilika – ta naslov ji je podelil tedanji papež Pij XI. Ta cerkev je tudi ena večjih v Sloveniji.

Zakaj župnija na ozemlju samostana? Zaradi posega avstrijskega vladarja Jožefa II. so namreč razpustili stiški samostan, ki so ga nato dobro stoletje upravljali duhovniki ljubljanske škofije in tam duhovno skrbeli za tamkajšnje prebivalce v novoustanovljeni župniji, dokler ni bil samostan znova vzpostavljen čisto ob koncu 19. stoletja. Sicer pa je zgodovina te cerkve in samostana precej starejša ter sega vse v 12. stoletje.

Dvakrat požgan, enkrat ukinjen

Stiški samostan, znan tudi po stiških rokopisih iz 15. stoletja, velja za najstarejši samostan na sedanjem slovenskem ozemlju in za edino še delujočo cistercijansko opatijo v Sloveniji. S svojo lego na območju sedanje občine Ivančna Gorica – tam se je šele leta 1989 ustanovila župnija – je prometno dokaj lahko dostopen, saj se v bližini nahajata železnica ter avtocesta Ljubljana – Novo mesto. S tem na neki način ustvarja stik med Slovenci iz različnih pokrajin, tudi ime Stična na to nakazuje. S seboj pa samostan (in kraj, ki se je razvil v njegovi neposredni okolici) nosi tisočletno zgodovino, ki je vplivala tudi na razvoj krščanstva med Slovenci, zato ne preseneča, da se v samostanskih prostorih nahaja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Kljuboval  je turškim vpadom, čeprav so ga Turki požgali kar dvakrat, zlomiti ga ni mogla niti razsvetljenska ihta Jožefa II., ki je za celo stoletje ugasnil delovanje samostana, pa tudi ne vojne vihre 20. stoletja ter komunistični sistem, ki je nacionaliziral mnoga samostanska posestva ter nepremičnine. Za nekaj časa je v samostanskih prostorih delovala celo Gimnazija Josipa Jurčiča. Že med drugo svetovno vojno je na novo leto 1942, torej Marijin praznik, svoje zadnje zakramente tu prejel Alojzij Grozde, mučenec, ki so ga še isti dan pri Mirni zajeli komunistični partizani ter umorili.

Zeliščarstvo in srečanje mladine

Pater Simon Ašič je v samostanu začel z dejavnostjo zdravilstva.
(Foto: Arhiv Demokracije)

V dvajsetem stoletju je stiški samostan s svojo navzočnostjo in delom močno zaznamoval pater Simon Ašič, predavatelj teologije, dolgoletni župnik in prior, ki je bil znan predvsem po zeliščarski dejavnosti in naravnem zdravilstvu. Ko je ta znani pater avgusta 1992 umrl, so njegovo izročilo nadaljevali, tako da je za javnost odprta Ašičeva samostanska lekarna, v zadnjem času pa tudi zeliščni vrt. Svoje znanje je pater Simon strnil tudi v več knjigah in s tem pustil neizbrisni pečat v stiškem samostanu.

Leta 1981 pa je Stična prvič postala tudi prizorišče vseslovenskega srečanja katoliške mladine, ko je na obisk prišel prior taizejske skupnosti brat Roger, ta dogodek pa je privabil veliko število mladih. Kasneje je to srečanje, ki je sprva potekalo v cerkvi, postalo redno in se preselilo na samostansko dvorišče. Od takrat je vsaka tretja sobota v septembru rezervirana za srečanje mladih. »Že na prvem srečanju je bila cerkev premajhna, bila je nabito polna, vsi so bili po stranskih oltarjih, nekateri so še celo zlezli na oltarje. Ko je prišel Roger, smo v samostanu pripravili sobe, ampak je spal na vrtu v svojem avtodomu. Spal je tam, tam je jedel, kakor da nas noče motiti. Ne vem, zakaj se je tako odločil. Spominjam se tudi navdušenja med mladimi. Srečanja so se udeležili tudi takšni, ki niso prišli iz verskih razlogov. Kamor je šla množica, tja so šli tudi oni. Odprli smo jim kor, pa so se čudili, zakaj imamo toliko pokalov na mizi. Tudi taki so prihajali,« se je v pogovoru za Družino ob 40-letnici prvega srečanja spominjal p. Janez Novak, tedaj župnik v Stični. Leta 2005 pa je v začetku junija isto samostansko dvorišče gostilo škofijski pastoralni dan nadškofije Ljubljana, ki je potekal pod geslom »Evharistija, sonce našega življenja«. Program je bil v marsičem podoben srečanju mladih v Stični, le da je bil namenjen vsem generacijam.

Samostan od leta 1981 gosti vsakoletno srečanje mladih, ki se zberejo na tretjo soboto v septembru. (Foto: STA/Daniel Novaković)

Kako živijo cistercijani?

In samostan danes? Kot je zapisano na spletni strani sticna.eu, je v samostanu trenutno 11 menihov, med njimi eden z začasnimi zaobljubami, medtem ko imajo drugi večne zaobljube. Večina od teh je duhovnikov, preostali so samostanski bratje, vendar so si po statusu enaki. Po pravilih mora imeti vsak samostan določeno število bratov z mašniškim posvečenjem, saj so nekatera opravila izrazito pastoralnega značaja. Tako je glavni predstojnik samostana opat (zdaj to službo opravlja nekdanji stiški župnik p. Maksimilijan File, v preteklosti sta jo opravljala še vedno živeča p. Anton Nadrah, sicer avtor številnih knjig o Marijinih prikazovanjih v Fatimi, in p. Janez Novak). Opatu pri vodenju samostana pomaga prior, pri gospodarskih zadevah pa samostanski ekonom. Med brati duhovniki eden opravlja tudi službo župnika župnije Stična, eden je predavatelj na Teološki fakulteti, eden pa deluje v službi v policijskem vikariatu. Sicer pa opravljajo različne službe v samostanu in tudi zunaj njega. Za stiškega opata velja še vedno starodavni privilegij nošenja škofovskih insignij (čeprav nima škofovskega posvečenja), zaradi tega je stiški opat tudi izredni birmovalec ljubljanske nadškofije. Sicer pa je v samostanu tudi center za duhovne vaje, prenočišča nudijo tudi številnim romarjem.

Cistercijani živijo po Benediktovem pravilu »Moli in delaj«, kar kaže tudi njihov vsakdan, prepreden z molitvijo in konkretnim delom. (Foto: Twitter)

In če vas zanima, kako poteka življenje v samostanu – za menihe se delovno-molitveni dan začne že ob petih zjutraj, z uro bogoslužnega branja in hvalnicami, s premišljevanjem in konventno mašo, čemur sledijo prva dnevna molitvena ura in molitve za rajne. Zajtrk je tako šele ob 7.30. Delo poteka dopoldanskem in popoldanskem času, pred in po kosilu sta še dve molitveni uri. Večernice so ob pol šestih zvečer, nato sledi večerja čas za rekreacijo in ob 20. uri branje pravila sv. Benedikta v kapitlju. Ob 21.30 je čas za počitek. Samostan omogoča fantom in možem, ki niso menihi, da preživijo nekaj dni v samostanu in spoznavajo življenje in delo cistercijanskih menihov.

Lekarna, vrtnarija in muzej krščanstva

Zanimanje ljudi za čaje, čajne mešanice in razne naravne zdravilne pripomočke patra Simona Ašiča ni zamrlo niti potem, ko je ta umrl. Nenehno povpraševanje po njegovih zdravilih je stiški samostan pripravilo do tega, da je leta 1992 ustanovil lastno podjetje SITIK za proizvodnjo in prodajo čajev ter drugih sredstev domačega zdravljenja po preizkušenih receptih pokojnega patra Ašiča, čigar delo nadaljujejo v podjetju zaposleni
farmacevti.

Cistercijanska opatija ima od leta 2000 za izdelke, ki jih izdeluje po recepturah p. Simona Ašiča, registrirano lastno blagovno znamko. Z nadaljevanjem zeliščarske tradicije si je blagovna znamka pri svojih kupcih pridobila velik ugled in zaupanje.

Delovni čas Lekarne:
 Od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 
Sobota od 8.00 do 13.00 / Za več informacij pokličite na 01 78 77 065 ali obiščite spletno stran www.sitik.si.

Stiški samostan ponuja domača zdravila ter izdelke iz vrtnarije, lahko si ogledate tudi muzej krščanstva na Slovenskem. (Foto: Facebook)

Iz bogate gospodarske zgodovine samostana izhaja tudi vrtnarska dejavnost. Po drugi svetovni vojni, ko je bila gospodarska moč okrnjena, je bil samostan prisiljen preživljati se s prodajo vrtnin. Ves čas so v vrtnariji založeni s sobnimi rastlinami za dom ali pisarno. Da pa bi bila ponudba še pestrejša, jo dopolnjujejo z modnimi cvetličnimi posodami, zemeljskimi substrati, gnojili, okrasnim lubjem … Ob tem kupcem tudi ustrezno svetujejo. Vrtnarija je odprta spomladi in jeseni oz. v času vrtnarskih sezon.

Več informacij lahko najdete na https://sl-si.facebook.com/samostanskavrtnarijasticna/

Kaj pa Muzej krščanstva na Slovenskem? Gre za osrednjo slovensko muzejsko ustanovo na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične sakralne kulturne dediščine. Nahaja se v delu stiškega samostana, v t. i. Stari prelaturi. Več na www.mks-sticna.si.

Za večje skupine je nujna predhodna najava na telefon (01)7877863, 041 689 994 ali na mail [email protected].

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine