Piše: A.S.
Ravne na Koroškem so po številu prebivalcev največja občina v Mežiški dolini in upravni center štirih občin, ki so nastale v dolini leta 1998.
Občina danes šteje dobrih enajst tisoč prebivalcev in vključuje kraje, ki izstopajo predvsem po lepi in slikoviti naravi in ponujajo kakovosten oddih od mestnega vrveža vsem ljubiteljem hribov, gozdov in drugih naravnih lepot naše dežele. Poleg mesta Ravne na Koroškem, ki je tudi omenjeni upravni center, kjer sta zdravstveni dom in upravna enota, občina vključuje še pisane kraje, kot so vas Strojna, Dobja vas, Strojnska Reka, vas Dobrije in kraj Kotlje, kjer najdemo več zaselkov, hkrati pa najbolj izstopa zaradi svojih turističnih potencialov. Občina se poleg naravnih lepot ponaša predvsem z dolgo in bogato jeklarsko tradicijo, po kateri je tudi znana.
Priljubljena točka za ljubitelje narave
Koroška je znana po turističnih in športnih dejavnostih, povezanih z naravo, to pa verjetno nikjer ne pride bolj do izraza, kot na Ravnah na Koroškem. Nad občino se dviguje slabih 1.700 metrov visoka Uršlja gora, na vrhu katere stoji cerkev sv. Uršule, najviše ležeča cerkev v Sloveniji. Poleg Uršlje gore dobro označene pohodniške poti vodijo tudi na Brinjevo goro in Šteharski vrh, za ljubitelje visokogorja pa se malce zunaj občine nahaja tudi dvatisočak Peca. Ob tem občina ni le središče pohodništva, saj zaradi dobrih pogojev ponuja veliko užitka tudi tistim, ki se navdušujejo nad gorskim kolesarstvom ali kmečkim turizmom. Poleg slikovitih hribov in gozdov je v občini tudi skriti biser v kraju Kotlje, in sicer najniže ležeče alpsko jezero, Ivarčko jezero pod Uršljo goro, ki je primerno tako za sproščen oddih ali družinski piknik ob vodi kot tudi za najrazličnejše prireditve in športne dejavnosti. Tako predvsem v toplih poletnih mesecih ob jezeru potekajo glasbene prireditve, gledališke predstave, druženja in druge, pri katerih občina spodbuja predvsem medgeneracijske dejavnosti, ki dajejo obilo zabave za mlajše in za starejše. Občina ima tudi zelo razvito športno infrastrukturo, ki prebivalcem in obiskovalcem poleg pohodništva in kolesarjenja omogoča še vrsto drugih športov, ki jih je pomagala financirati lokalna jeklarska industrija. Ob tem je treba omeniti predvsem Športni park Ravne, pohvalijo pa se lahko še z dvema bazenoma, mestnim smučiščem in s kar devetimi telovadnicami. Od naravne in kulturne dediščine, ki je na Ravnah na Koroškem že tako precej bogata, pa velja omeniti izvir Rimski vrelec. Gre za izvir naravne mineralne vode, ki je izjemno bogata z železom. Blizu izvira ta čas gradijo hotel z istim imenom. Ob izviru je bila v rimskih časih postojanka.
Bogata kulturna dediščina
Lahko bi rekli, da je omenjeni izvir tako del naravnega bogastva kot tudi kulturne dediščine Raven na Koroškem. Vendar pa še zdaleč ne gre za edini primer bogate kulturne dediščine tega kraja. V tem pogledu je treba omeniti predvsem rojstno hišo slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca. V občini si lahko ogledamo »Prežihovo bajto«, v kateri je urejen spominski muzej, okoli nje pa ta čas urejajo tudi spominski park. Obiskovalci se lahko podajo tudi po Vorančevi poti. Glede na to, da se Ravne na Koroškem ponašajo s svojo jeklarsko ali železarsko tradicijo, je v mestu Ravne na Koroškem tudi muzej, kjer si lahko v sklopu stalne razstave Mati fabrika ogledamo tehniško dediščino občine, ki nam prikazuje njen celoten razvoj, ki je predvsem po drugi svetovni vojni postal tesno povezan z ravensko železarno. Prav tako si lahko ogledamo zanimive zbirke Koroškega pokrajinskega muzeja in likovno galerijo. Na prodnati terasi nad nekdanjim trgom Guštanj stoji prenovljen grad Ravne, ki ga obkroža grajski park v angleškem slogu. V gradu je bogata osrednja koroška knjižnica, ki je že od samega začetka zavezana zbiranju starejšega koroškega domoznanskega gradiva. V gozdu nad Kotljami so turške šance iz obdobja, ko so po teh krajih plenili turški zavojevalci. Nedavno pa so ob novih gradnjah odkrili tudi arheološko najdišče. Med izkopavanji ob dvorcu Javornik so bile namreč odkrite lončene in kamnite najdbe, ki najverjetneje pripadajo bakrenodobni lasinjski kulturi.
Jeklarska tradicija
Kot smo že omenili, se občina lahko pohvali tudi s štiristoletno tradicijo železarstva. Jeklarska industrija je igrala skozi čas osrednjo vlogo pri razvoju kraja. Železarna Ravne je po drugi svetovni vojni zacvetela, s tem pa sta razcvet doživela tudi samo mesto in regija. Danes se je preoblikovala v več drugih podjetij in družb, med katerimi je največja SIJ Metal Ravne, ki s svojo proizvodnjo jekla ohranja specifično jeklarsko tradicijo tega kraja. Samo podjetje zaposluje več kot tisoč delavcev, okoli njega pa se je razvilo še veliko podjetij tako imenovane predelovalne industrije in strojegradnje, ki iz pridelanega jekla izdelujejo najrazličnejše izdelke, od industrijskih nožev do stiskalnic in strojev. Tovrstna industrija omogoča danes v bližini več tisoč delovnih mest v livarnah ter v proizvodnji in obdelavi surovine – jekla, na kateri je, kot pravi župan dr. Tomaž Rožen, zgrajena naša civilizacija.
Nove investicije in gradnje
Ravne na Koroškem je pred kratkim preplavil investicijski val, zaradi katerega župan Rožen pravi, da se podatkom o gospodarski rasti ne čudi, saj jih občina sama doživlja. Tako se zdaj na dveh območjih v občini gradijo novi stanovanjski bloki, v prihodnjem letu pa bo vse nared tudi za začetek individualnih gradenj. Prav tako gradijo nov vrtec, skupaj z državo pa občina gradi tudi prvi dom za starejše v občini, Koroški center skupnostnih storitev KO-RA. Hkrati se občina nadeja tudi posodobitve cestnega omrežja državnih cest in načrtuje obnovo občinskih. Vsekakor občina v skrbi za vse, stare in mlade, spodbuja medgeneracijske dejavnosti, širi nabor njihovih možnosti in s pridom izkorišča potencial, ki ga ponuja njeno razgibano naravno okolje.
