Piše: Petra Janša
Minulo sredo sva s fotografinjo obiskali župana Rogaške Slatine Branka Kidriča. Z veseljem pove, da v občini, čeprav je ta oddaljena od urbanih središč, živi še vedno 11.500 prebivalcev. To je nedvomno posledica kakovostnih življenjskih razmer.
Branko Kidrič opravlja funkcijo župana Rogaške Slatine že od leta 1994, ko je občina nastala iz takratne komune Šmarje pri Jelšah. Sedež ima v prelepi stavbi nekdanjega hotela Turist, ki ga je občina odkupila ter postopoma in skladno s smernicami spomeniškega varstva obnovila.
Rezultati dela kažejo razvoj
Na vprašanje, kako ocenjuje razvoj občine Rogaška Slatina v osemindvajsetih letih, ki je postala prepoznavna tako doma kot v svetu, župan pravi, da bi morala najprej to vprašati občane in občanke, da povejo svoje mnenje. »Da ne bi bilo videti samohvalno, ker bom s svojega vidika komentiral delo. Pa vseeno. Rezultati dela so tisti, ki kažejo razvoj občine tudi pri nas. Sledimo dvema ciljema, in sicer, da razvijamo urbano središče Rogaška Slatina za potrebe vseh občanov in zagotavljamo uravnotežen razvoj na celotnem območju občine, tudi v manjših krajevnih skupnostih Kostrivnica in Sveti Florijan.« Župan Kidrič je znan po tem, da pred vsakimi volitvami izpostavi projekte, ki jih bodo realizirali. Leta 2018 je obljubili realizacijo štiridesetih projektov. Zanimalo nas je, kako uspešen je bil v aktualnem mandatu. »Glavnino teh projektov smo končali. Osem večjih projektov se še izvaja,« pravi in doda, da so se odločili še za dodatnih pet projektov, med katerimi je največji graditev 24 oskrbovanih stanovanj v vrednosti 2,6 milijona evrov. Čeprav imajo v Rogaški Slatini od leta 2006 že Pegazov dom za starejše občane s 130 posteljami, ki je ves čas polno zaseden, so se odločili, da za starejšo generacijo naredijo še en projekt, poleg t. i. oskrbe na domu so to še oskrbovana stanovanja. Ta gradijo v javno-zasebnem partnerstvu; polovica jih bo v lasti občine, druga polovica pa v lasti zasebnika. »Občina je za svoja stanovanja pridobila tudi partnerja v Stanovanjskem skladu RS. Ta bo odkupil 6 stanovanj, vendar bo tako kot neprofitna stanovanja tudi oskrbovana stanovanja dal v upravljanje občini.« Naredili so že povpraševanje in preizkusili interes za popolnitev stanovanj. Na osnovi tega bodo maja objavili javni razpis za dodelitev teh stanovanj in verjamejo, da bodo jeseni, ko naj bi bil objekt končan, imeli aktualno prednostno listo za vselitev. »Ta stanovanja bodo najemniška, v preostalem delu pa je stvar zasebnika, kako se bo odločil. Skupni cilj pa je, da se čim bolj prilagodimo željam in potrebam zainteresiranim, to je starejši populaciji.« Župan še pravi, da bo objekt imel t. i. SOS tipko za kakršnokoli pomoč, na voljo bo imel tudi storitve doma za starejše. Tudi lokacija projekta je izjemna, saj je v središču mesta, zato so na dosegu roke pošta, banka, zdravstveni dom, gostilna itn.
Med večjimi projekti tudi Nadhod Sonce
»Kot primer drugih večjih projektov, ki se izvajajo, bi izpostavil t. i. trojček Nadhod Sonce za pešce in kolesarje, saj bo premostil 6 različnih infrastrukturnih vodov. Povezal bo ožje zdraviliško jedro z vznožjem tržaškega hriba, kjer so neomejene možnosti razvoja turizma,« pripoveduje Kidrič in dodaja, da ob nadhodu gradijo centralno parkirišče P+R, poleg njega pa razgledni stolp Kristal. »To so trije projekti. Četrti projekt je dograditev čistilne naprave za 3.500 enot. Peti projekt, ki se izvaja, pa je graditev telovadnice pri podružnični OŠ Sveti Florijan. Šesti projekt je zgraditev 2 km nove ceste z zunanje obvoznice Rogaška Slatina proti KS Sveti Florijan v vrednosti milijon evrov in pol. Sedmi projekt je ureditev daljinskih kolesarskih povezav v dolžini 5 km,« našteva župan. V mestu imajo urejene kolesarske steze, sedaj pa jih gradijo še proti sosednjim občinam. Gre za regijski projekt, ki ga kot v drugih delih Slovenije izvajajo skupaj z Direkcijo RS za ceste. Osmi projekt pa je zgraditev prej omenjenih oskrbovanih stanovanj.
Razgledni stolp bo visok 106 m
Nekaj besed še o 106-metrskem razglednem stolpu Kristal v vrednosti 4 milijone evrov (polovico sredstev jim je uspelo uspeli dobiti z ministrstva za gospodarski razvoj, drugo polovico pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna). Pri zasnovi tega projekta so sledili vsaj petim ciljem. Prvi je razviti novo, atraktivno zgodbo turistične destinacije, ki bo pritegnila večje število gostov. Drugi je, da želijo sanirati del degradiranega območja nekdanjega Mizarstva Rogaška in z javnimi sredstvi zagotoviti možnost sanacije še preostalega neizrabljenega dela, ki je v zasebni lasti. Tretji cilj je, da želijo s tem projektom ustvariti nova delovna mesta pod okriljem Javnega zavoda za turizem, še več pa v dejavnostih, ki so tesno povezane s turizmom in z gostinstvom. Četrti cilj je, da želijo realizirati največji projekt, ki so ga zapisali v strategijo razvoja turistične destinacije za obdobje 2020–2027. In še peti cilj: omenjeni projekt želijo vključiti v širšo ponudbo občine kot tudi regije in ga povezati z zanimivima produktoma v občini Anin dvor in Bobrov center, z Muzejem na prostem v občini Rogatec in Muzejem baroka v občini Šmarje pri Jelšah.
Rekordna višina proračuna
Župan Kidrič se pohvali, da je letošnji občinski proračun rekorden. Vreden je kar 15,5 milijona evrov. Od tega imajo lastnih virov 11,5 milijona evrov, štiri milijone evrov za leto 2022 pa so dodatni viri. V občini, ki je sicer oddaljena od urbanih središč, živi 11.500 prebivalcev. To je nedvomno posledica kakovostnih življenjskih razmer, kar pa je zasluga dobrega dela občinske uprave z županom na čelu. »Trudimo se, da bi bila atraktivna in prijazna občina za vse generacije,« pravi župan. Ta čas gradijo tri vrste stanovanj. V lanskem letu so zgradili neprofitna stanovanja z novim stanovanjskim blokom. Druga stanovanja gradijo zasebniki. Gre za 20 stanovanj različnih velikosti, od garsonjer do rezidenc. Tretja vrsta stanovanj so varovana stanovanja, ki jih gradijo skupaj z zasebnim parterjem. Pri tem ne gre zanemariti številnih priznanj, ki so jih prejeli tako za urejenost mesta kot za podporo razvoju podjetništva; nazadnje so v lanskem letu prejeli mednarodno priznanje za podporo razvoju podjetništva in ustvarjanju dobrih pogojev zanj.
Dobro sodelovanje s hrvaškimi občinami
Rogaška Slatina je obmejna občina. Na vprašanje, kako sodelujejo s sosednjimi občinami na Hrvaškem, župan pravi, da ves čas dobro sodelujejo. Pri tem pa ne pozabi povedati, da imajo približno od 200 do 300 dnevnih migrantov iz Hrvaške, ki pridejo na delo v podjetja v Rogaški Slatini, predvsem v steklarno in turistične subjekte. »Prav je, da se poudari, da je aktualna vlada namenila več sredstev občinam za investicije, upoštevala desetletna prizadevanja občin o dvigu povprečnine za zagotavljanje obveznih nalog občin in po vrsti let znova zagotovila dodatna sredstva za obnovo infrastrukture ob meji. In del teh sredstev po kriteriju, ki ga je pripravilo ministrstvo, je prejela tudi občina Rogaška Slatina. Ta sredstva smo z lahkoto porabili za obnovo lokalnih cest ob meji z Republiko Hrvaško,« pravi župan.
Zdraviliški turizem
Rogaška Slatina se ponaša z več kot 400-letno tradicijo zdraviliškega turizma, ki temelji na mineralni vodi Donat Mg in kvalitetnih zdravstvenih storitvah. »To je bila, je in bo prioriteta tudi v prihodnje. Trudimo se, da bi vsako leto dodali neko novost v turistični ponudbi za gosta, ki se vrača v Rogaško Slatino. Ocenjujem, da nam to kar uspeva.« Župan pravi, da je odgovor ljudi na vprašanje, zakaj bi radi vlagali denar v Rogaško Slatino in ne drugam, ta, da je Rogaška Slatina infrastrukturno in hortikulturno urejena in da gre za mirno, zeleno in varno okolje. In temu odgovoru tudi sledijo.
In srečni dobitnik je …
Zadnje čase je v javnosti odmeval nenačrtovani prihodek Loterije Slovenije v višini 1,6 milijona evrov v občinsko blagajno. Na vprašanje, kam bodo denar investirali, župan pravi, da so že ob nakazilu tega denarja v občinski proračun dejali, da si bodo vzeli čas in razmislili o tem. »Pri tem smo imeli v mislih tri stvari, prva je, da se bomo potrudili in oblikovali predlog projektov, ki bi jih želeli realizirati s pomočjo teh sredstev, vendar pa samo sredstva Euro Jackpota ne bodo dovolj. Potem smo na glas rekli tudi, da si bomo prizadevali, da bi v oblikovanje prioritet za izvedbe teh projektov vključili čim širši krog občank in občanov. In tretji cilj, ki ga zasledujemo, je, da bi poskušali oblikovati predlog projektov za vse generacije. V doglednem času bomo ta predlog pripravili, ga komentirali z različnimi ljudmi in potem našli način, kako bomo določili prioritetni vrstni red razvojnih projektov.«
(Foto: Veronika Savnik)
