16.5 C
Ljubljana
sobota, 4 maja, 2024

Občina, ki daje gasilstvu velik pomen

Piše: Petra Janša

Franc Horvat (SLS) je od leta 2010 župan občine Tišina, ki ima 3.900 prebivalcev. Kot pravi, se to število zmanjšuje predvsem zaradi izseljevanja: »Mladi ostajajo v Ljubljani, med epidemijo pa je žal  umrlo veliko starejših prebivalcev. Imeli smo tudi pet pogrebov v enem tednu.«

Občina Tišina je s štajerske strani vstopna točka v Prekmurje. V občini je mejni prehod Gederovci. Nimajo veliko podjetij, le nekaj manjših obrtnikov in nekaj kmetijskih gospodarstev. Prebivalci večinoma hodijo na delo v Maribor, Mursko Soboto, Gornjo Radgono in v sosednjo Avstrijo. Ime Tišina je nastalo, ker je na tem območju tekla le reka Mura in je bila tu le tišina.

Bogata kulturna dediščina

Znani so po bogati kulturni dediščini, saj so med obnovo ceste našli okostja in izkopanine iz keltskega obdobja, med njimi bronasto sekiro. Te so zdaj v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Prekrasna pa je tudi gotska cerkev iz 14. stoletja. »Zunanjščina je bila obnovljena leta 2019, leta 2020 pa notranjščina. Občinska uprava je pomagala pridobiti sredstva iz državnega proračuna, in sicer približno 270.000 evrov, mi pa smo prispevali 75.000 evrov.« Cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu, zato imajo na malo mašo, 8. septembra, občinski praznik.

Tako državna cesta Murska Sobota–Gederovci kot župnijska cerkev Marijinega rojstva sta obnovljeni. (Foto: Veronika Savnik)

V letu 2015 je občina pristopila k rekonstrukciji Bathyjanijevega dvorca. Projekt je javno-zasebne narave; javni partner je občina Tišina, zasebni pa ŽIVA V PARKU, d. o. o., ki jo zastopa zdravnik koncesionar Dean Köveš. Porušen in odstranjen je bil zadnji del dvorca, medtem ko je osrednji del 200 let starega dvorca ohranjen in obnovljen. Na kraju, kjer je stal zadnji del dvorca, je postavljen nov dvoetažni objekt, ki je namenjen zdravstveni dejavnosti, medtem ko je osrednji del dvorca rekonstruiran. Tam je poročna dvorana s spremljajočimi prostori, ob njej pa je lekarna. Vrednost projekta je bila milijon evrov, od tega je občina prispevala 200.000 evrov.

Imajo 12 gasilskih društev

V občini deluje 12 gasilskih društev, saj ima vsaka vas svojega. »Imamo 11 gasilskih domov, eno deluje v drugem prostoru. V njih je včlanjenih je od 500 do 600 občanov. V letu 2013 smo z evropskimi sredstvi obnovili 10 gasilskih domov, v času dveh mandatov, 2010–2014 in 2014-2018, pa smo sofinancirali gasilsko opremo v višini 200.000 evrov. Nabavili smo novo gasilsko cisterno in 8 gasilskih avtov. Zdaj ko smo obnovili vozni park, pa menjujemo stare motorne črpalke,« pravi župan in doda, da h gasilstvu spodbujajo tudi mlade in temu namenjajo dodatna sredstva. Sicer pa v občini deluje kar 51 različnih prostovoljskih organizacij.

O občinskem proračunu

Občinski proračun za leto 2022 je vreden okrog sedem milijonov evrov: »K osnovnemu proračunu v vrednosti 3,7 milijona evrov je treba prišteti tudi znesek sofinanciranja iz EU za nadgradnjo pomurskega vodovoda sistema B v vrednosti pet milijonov evrov. V ta sistem je vključenih 12 občin.« Pri tem gre za zamenjavo vodovodnih cevi in hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema. »Vodo pridobivamo iz dveh črpališč, Kroga in Murskih Črncev. Prej smo imeli 11 črpališč, a je bila težava gnojenje polj. Z nadgradnjo vodovoda bomo to uredili.« Župan pravi, da so podpisali tudi prve štiri sporazume za izvedbo ukrepov za povečanje poplavne varnosti, in sicer skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za vode, ki so ga podpisali 22. februarja, ter z občinami Ljutomer, Radenci in Črenšovci. »Prijetno smo bili presenečeni, da nam je omenjena direkcija zaupala pripravo projektne dokumentacije. Verjetno se zaveda, da sama ne bi mogla v tako kratkem času pripraviti tako obsežne dokumentacije. Predvsem je težava pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in soglasij za gradnjo, se pravi pri odkupih zemljišč. V našem primeru govorim o približno 500 parcelah in z njimi povezanih od 30 do 40 ljudi, ki jih je treba prepričati, da zemljišče prodajo,« pripoveduje župan. Projekt protipoplavnih visokovodnih nasipov pa se je začel že v letu 2004 še pod ministrom Podobnikom, ko je bil pripravljen državni prostorski načrt, a potem ni prišlo do realizacije. V času ministra Židana je za ta projekt v Bruslju žal ostalo 45 milijonov evrov, sedaj pa so pridobili sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost. Iz tega sklada bo po županovih besedah Pomurje prejelo 40 milijonov evrov.

Le še 28 kmetij

Veliko so imeli in še imajo državnih investicij. Ena od njih je zgraditev in obnova državnih cest. »V letu 2019 je bila izvedena rekonstrukcija državne ceste Tišina–Tropovci. Vrednost investicije je bila 3,5 milijona evrov,« pravi župan. V to je vključen krožni promet. »Občina je hkrati položila tudi del vodovoda in s 300.000 evri sofinancirala to investicijo.« Župan omeni tudi pretekle investicije, financirane iz evropski skladov, kot je komasacija in aglomeracija v občini (2013–2015, 2017–2018), ki je po obsegu največje tako območje v Sloveniji in meri več kot 2000 hektarjev. »Za projekt komasacije smo dobili dva milijona evrov, za projekt aglomeracije pa milijon in pol.« Kot pravi Horvat, je bilo v občini leta 1995 427 kmetij, ki so oddajale mleko, lani pa je bilo takih le še 28. »Zaradi tega smo hitro šli v aglomeracijo in komasacijo zemljišč ter jih pripravili za namakanje v prihodnosti,« pojasni župan. Kot pravi, se te kmetije zdaj ukvarjajo z govedorejo in prirejo mleka, nekaj pa jih je poljedelskih (kolobarjenje) v kombinaciji s prašičerejo. Največja kmetija obsega 200 hektarjev, vse pa so primerljive z evropskimi kmetijami.

Rekonstrukcija državne ceste

Lani so začeli izvajati glavni projekt, rekonstrukcijo državne ceste Murska Sobota–Gederovci, ki je vreden slabih 10 milijonov evrov. »Od tega naša občina prispeva 700.000 evrov, mestna občina Murska Sobota 50.000 evrov, preostalo sofinancira Republika Slovenija.« Ko sva bila ravno pri tem, me je zanimalo, kako je župan zadovoljen s sedanjo vlado. »Zelo srečen bom, če bo ta vlada nadaljevala z delom v prihodnjem mandatu. Ne zaradi tega, ker sem desen, ampak, ker ima ta vlada posluh za podeželje. Tako bom rekel: v času Cerarjeve vlade je občina Tišina iz povprečnine in 23. člena Zakona o financiranju občin, ki govori o dodelitvi sredstev za sofinanciranje investicij, izgubila slabe tri milijone evrov,« je bil jasen župan in ob tem še dejal, da se je višina povprečnine s sedanjo vlado zvišala, dobili pa so tudi dodatna sredstva za romsko skupnost. »V občinskem svetu imamo dva romska svetnika po zakonu o romski skupnosti v RS, eden od njiju je prišel celo prek politične stranke. Deluje njihov vaški odbor, imajo pet delujočih društev. Če se boste peljali skozi njihovo naselje, ne boste opazili, da je romsko,« razloži Horvat. Nedvomno gre za primer dobre prakse integracije Romov v tamkajšnje okolje, saj to poteka že od vrtca naprej.

Od šole do groba

Sicer pa imajo v občini nov nizko energijski petoddelčni vrtec. Zgradili so ga v letu 2012. V občini deluje tudi dvooddelčni katoliški vrtec Laura pod okriljem župnije Murska Sobota. Imajo dve osnovni šoli, devetletko v Tišini in podružniško šolo od prvega do četrtega razreda v Gederovcih. Šoli obiskuje 330 otrok. »Načrtujemo pa tudi večnamensko športno dvorano. Upam, da nam bo uspelo z naslednjim ministrom ta projekt končati.« Prav tako župan namerava v naslednjem mandatu, če bo izvoljen, končati prej omenjeni projekt vodovoda B in obnovo še ene državne ceste. Doma za ostarele v občini še nimajo, v sodelovanju z Domom za starejše Rakičan pa pripravljajo dnevni center. Med načrtovane projekte je župan prištel tudi postavitev žarnega zidu in raztros pepela na pokopališču v Tropovcih. »Tako kot imamo 11 gasilskih domov, imamo tudi 11 pokopališč, za katera je treba poskrbeti.« Župan pa se je ob koncu pogovora tudi pohvalil, da v sožitju živita tudi Katoliška in Evangeličanska cerkev.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine