Piše: Andraž Grad
Občina Moravske Toplice je bila ustanovljena v času uvedbe lokalne samouprave v Sloveniji leta 1994, njeno središče pa je istoimenski in največji kraj v občini. Obkroža ga prijetna ravninska pokrajina, ki premore tudi nekaj gričev. Večina krajev, ki so danes vključeni v občino, je pred tem spadalo pod okrilje Murske Sobote.
Občina je znana predvsem po zdraviliškem turizmu. Sestavlja jo 28 krajev. Skoraj vsi imajo tudi status krajevne skupnosti, prav vsaka vas pa se lahko pohvali z lastnim gasilskim društvom. S 144 kvadratnimi kilometri gre za največjo občino v Prekmurju in tudi v severovzhodni Sloveniji.
Turistično središče Prekmurja
Največji gospodarski subjekt v občini so nedvomno Terme 3000, ki delujejo v sklopu Sava turizma. Nastale so kot posledica geoloških raziskav še v času Jugoslavije. Terme 3000 zaposlujejo veliko ljudi in so s svojimi zmogljivostmi tudi največji turistični ponudnik v vzhodnem delu Slovenije. Tu je še novejše zdravilišče sončni park Terme Vivat, ki je nastalo v zadnjih dvajsetih letih. Poleg za občino značilnega zdraviliškega turizma najdemo v občini tudi druge podjetnike in ponudnike. V kraju Martjanci obratuje podjetje za inštalacije ogrevalnih naprav Oucek. Glede na turistično naravo občine pa na tem območju vseeno prevladujejo podporne dejavnosti, kot so turistično naselje Panonska vas, kjer si lahko oddahnete v prijetnem podeželskem okolju, ali čokoladnica Passero, kjer se lahko obiskovalci posladkajo. Glede na to, da ima občina precej za kmetijstvo primerna zemljišča, so tu tudi kmetijske dejavnosti. Največja je družinska kmetija Cigut, ki redi več kot tisoč glav goveda in obdeluje prek 700 hektarjev površin. V kraju pa so tudi manjše turistične kmetije. V občini sicer ni težke industrije, deluje pa več manjših zasebnikov in obrtnikov. Kot pravi župan Alojz Glavač, je prednost zdraviliškega turizma, da poteka skozi celo leto. Namestitvenih zmogljivosti v občini je več kot 2.100 na dan. Občina je tako v preteklosti predvsem pred epidemijo novega koronavirusa gostila tudi do pol milijona turistov na leto. Zaradi omenjene zdravstvene krize je število obiskovalcev zadnji dve leti precej nihalo. Dogajalo se je, da je imela občina poleti 2020 rekordno število obiskov, z novim valom bolezni na začetku jeseni pa je njihovo število močno upadlo. Sicer pa je bilo v zadnjem času iz tujine vse več obiskovalcev iz baltskih držav in iz Slovaške, Poljske, Madžarske, Romunije in Češke.
Kulturno raznolika občina
Zgodovinsko gledano je občina tako kot celotno Prekmurje do leta 1920 spadala pod Madžarsko v okviru Avstro-Ogrske. Zaradi tega in pa seveda tudi zaradi njene obmejne lege živi v občini Moravske Toplice madžarska manjšina. Zato gre za raznoliko občino, v kateri živijo z ramo ob rami katoličani, evangeličani in pripadniki binkoštne in reformatorske cerkve. Seveda je to povezano z zgodovino, saj naj bi po besedah župana imeli v nasprotju z Avstrijci Madžari strpnejšo politiko do različnih veroizpovedi in so spoštovali načelo, da je vera stvar posameznika. Tako so se na tem območju razvila tudi gospostva različnih krščanskih denominacij. Poleg največje katoliške je v občini prav tako velika evangeličanska skupnost. Zatem so tu še pripadniki binkoštne cerkve in drugi. Te razlike pa ne vplivajo na splošni način življenja v občini, saj se vsi dobro razumejo, pogoste pa so tudi mešane poroke. Najbolj se to odraža v velikem številu različnih cerkva in pokopališč, zgodovinsko pa so bila v občini tudi mešana pokopališča.
Soočanje z demografskim krčem
Po številu prebivalcev spada občina žal med demografsko slabše občine, nam je zaupal župan Glavač. To pomeni, da se sooča z upadom prebivalstva, zaradi česar je sprejela nekatere ukrepe. Kot nam je dejal župan, gre na splošno za značilnost krajev, ki so v prejšnjem stoletju mejili na železno zaveso, na Madžarsko torej, ki je bila takrat pod nadzorom Sovjetske zveze. Posledice tega so bile pomanjkanje vlaganja in razvoja obmejnih krajev, ki se čutijo tudi danes. Na tem območju ni bilo industrije in delovnih mest, razen uradniških in podobnih služb, potrebnih za delovanje tamkajšnjih skupnosti. Župan dodaja, da je danes celotna Evropa in razviti svet v demografskem krču. To velja tudi za Slovenijo in predvsem za območja, oddaljena od središča države. Na to vpliva tudi ponudba dela, na primer v Ljubljani, zaradi katere se bolj ambiciozni in predvsem mladi ljudje tja selijo iz drugih občin. Tovrstne občine se poskušajo temu upreti z nekaterimi ukrepi. Župan Glavač pravi, da jim je pri tem pomagala tudi vlada. Pri tem je izpostavil ustanovitev Demografskega sklada v Mariboru, ki predstavlja začetek bolj sistematične politike za reševanje tega vprašanja.
Obračanje demografske slike
Moravske Toplice so pod sedanjim županom kot spodbudo za višanje rodnosti uvedla tudi finančno pomoč družinam z novorojenci v vrednosti tisoč evrov. Edina pogoja za dodelitev tega zneska sta, da je novorojenček stalni prebivalec občine in da ima vsaj eden od staršev stalno prebivališče v občini. Da bi zadržala svoje prebivalce, ki bi sicer iskali delo drugje, je občina zelo pospešila delovanje spleta in spletnih omrežij, saj nam je epidemija dala vedeti, da se veliko služb in drugih stvari lahko opravlja od doma. To pa bo nedvomno vplivalo tudi na izboljšanje demografske slike. Župan si ob tem želi, da bi se takšna demografska politika bolj uveljavila, in izpostavlja, da je ključni dejavnik pri gospodarski sliki Slovenije, ki je seveda povezana z demografskimi dejavniki, prav človeški dejavnik. Kdor se tega ne bo zavedal, pravi, tudi z vso potrebno infrastrukturo, sredstvi in trgom, brez kadra ne bo uspešen. Tega se je treba po mnenju župana zavedati predvsem pri plačilni politiki. Ob tem poudarja, da mnogi lastniki podjetij, ki imajo visoko rast in letne dobičke, raje kupujejo helikopterje ali jahte, namesto da bi vlagali v nadvse pomemben človeški kader. Žal se tudi v turizmu dogaja, da prevladuje logika, da je ljudi dovolj in da minimalna plača zadostuje. Vendar pa se tako ne bo dalo izvajati uspešne turistične politike, kar se odraža tudi v manjšem številu osnovnošolcev, ki se odločijo za srednje šole, povezane s to panogo. Lastniki takšnih podjetij, pravi župan, morajo nagraditi tiste, ki delajo tudi ob praznikih in ob nedeljah, ko je več zanimanja za turistične dejavnosti.
Župan zadovoljen z vladno politiko zadnjih dveh let
»Kot župan versko in narodnostno raznolike občine želim, da bi se vladna politika zadnjih dveh let ohranila,« nam je za konec zaupal župan. »Kdor bo rekel, da je bila politika do lokalnih skupnosti neustrezna, ne govori resnice,« dodaja. Toliko obiskov, stikov s posameznimi resorji in rešitev za stvari, ki so stale desetletja, v preteklosti ni bilo. »Ne glede na politično pripadnost moramo biti toliko iskreni in resnicoljubni, da to pohvalimo vsi, ki delamo v lokalnih skupnostih,« je prepričan župan Glavač.
