0.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Marko Matajurc, župan občine Kobarid:  »Plovba po Soči mora biti varnejša in sistem plačevanja preglednejši«

 

Piše: Lea Kalc Furlanič, foto: Veronika Savnik, Zavod Dolina Soče

 

 

Z novim Odlokom o plovbi po reki Soči, ki sta ga sprejeli občini Kobarid in Tolmin, želijo doseči varnost plovbe, varovanje žive in nežive narave na območju reke Soče ter transparentnost.

 

O pomembnosti in določilih novega odloka smo se pogovarjali s kobariškim županom Markom Matajurcem. Predstavil je tudi ukrepe, ki jih je občina Kobarid uvedla v kmetijstvu, ter nekaj njenih večjih naložb.

 

 

Kaj želite doseči z odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Soči, v kakšni fazi postopka je in kaj se dogaja?

 

Verjeli ali ne, podatki monitoringa kažejo, da reko Sočo letno uporablja med 380 in 400 tisoč ljudi. Cilj nove ureditve je, da se podrobneje opredelijo pogoji za uporabo vstopno-izstopnih mest, potek vzdrževanja in kdo ga izvaja. Ko torej govorimo o Odloku o plovbi po reki Soči, ne govorimo samo o višanju pristojbin, ampak tudi o vzpostavitvi pogojev za to, da lahko uporabniki vstopno-izstopnih mest v reko vstopajo varno in tudi varno plujejo po njej. Novi odlok je usmerjen k dvigu varnosti, dvigu kakovosti doživetij na Soči, omogoča varovanje ekosistema reke, stremi k izboljšanju infrastrukture na vstopno-izstopnih mestih, dvigu kakovosti njihovega vzdrževanja ter poenostavlja in sistematično ureja plačevanje pristojbine za uporabo vstopno-izstopnih mest. Gre torej za celostno ureditev.

 

Menite, da bo novi odlok pripomogel tudi k večji varnosti?

 

Nadejamo se, da v čim večji meri. Primer iz lanskega leta, ki se ne bi smel zgoditi, je prijava nemških gostov policiji o tem, kako je vodnik čolna, ki se je prevrnil, reševal vesla namesto utapljajočih se ljudi, celo otrok. Na srečo so jim pomagali drugi udeleženci v raftu. Da ne bi prihajalo do takih situacij, si želimo, da bi bili vsi vodniki po Soči ustrezno usposobljeni, izšolani. Razmišljamo, da bi pridobili naziv vodnik na reki Soči. Prvi koraki v to smer so narejeni prav s sprejetjem odloka. Nadaljnje korake pa bomo uvajali postopno, predvsem zaradi zdajšnje neurejenosti področja, vezanega na pridobitev naziva vodnik rafta. Tu nikakor ne gre za to, da ponudnikom otežimo njihovo poslovanje, ampak gre izključno za varnost.

 

Kakšen način plačevanja uporabe vstopno-izstopnih mest je predviden po novem odloku?

 

Po novem odloku se bo pristojbina za uporabo vstopno-izstopnih mest plačevala na osebo. Do sedaj je bilo to za podjetja urejeno z možnostjo plačila letnega pavšala, ki je znašal 2.500 evrov. Po novem odloku pa bo morala plačati vsaka oseba, ki želi uporabljati vstopno-izstopna mesta. Ta bodo zgledno urejena s prhami, z oblačilnicami, WC … Občini Kobarid in Tolmin predvidevata podpis sporazuma, vezanega na veljavnost dovolilnic na območju obeh občin.

 

Kako bo potekal nadzor dovolilnic?

 

Kot do sedaj bodo to preverjeli medobčinsko redarstvo, policija in občinski inšpektorji. Uporabiki bodo dovolilnice za uporabo vstopno-izstopnih mest lahko kupili tako kot v pretekli sezoni po spletu ali na prodajnih mestih. Dovolilnica bo postala veljavna, ko jo bo uporabnik potrdil. Pomembno je, da smo z novim odlokom poostrili tudi globe, saj njihova dosedanja višina posameznih uporabnikov ni odvrnila od nedovoljenega ravnanja.

 

Zakaj pa občina Bovec ni podprla novega odloka?

 

Tega ne vem Ko smo pripravljali osnutek odloka, smo na usklajevanje vabili obe sosednji občini, Bovec in Tolmin, pa medobčinsko upravo, Zavod za turizem Dolina Soče in druge deležnike. Usklajevanj so se vsi vedno udeležili, le predstavniki občine Bovec ne. Res je, da smo prvič usklajevlani sestanek sklicali zadnji trenutek, vendar se predstavniki občine Bovec tudi nadaljnjih sestankov o tem kljub vabilom niso udeleževali. Vesel pa sem, da so v občini Tolmin prepoznali pomembnost celovitega urejanja dejavnosti na območju reke Soče in tako v začetku tega leta za svojo občino sprejeli novi odlok s skoraj enakim besedilom, kot ga ima odlok naše občine.

 

Občini Kobarid in Tolmin sta sprejeli odlok, s katerim celovito urejata plovbo po reki Soči. Občina Bovec pri tem ni sodelovala.

 

Kaj pa uporabniki plovbe po Soči? Podjetja, društva, turistične agencije in ponudniki? Ali drži, naj bi odlok poslali v ustavno presojo?

 

Da, drži. 23 posameznikov se je podpisalo pod zahtevo za ustavno presojo, med njimi so tudi domačini.

 

Kaj boste storili, če bo ustavno sodišče odlok razveljavilo?

 

Vsi vemo, da so na tem področju potrebne korenite spremembe. Novi odlok, ki smo ga sprejeli v Kobaridu, je začetek celostnega urejanja plovbnega režima na reki Soči. Ne smemo pozabiti, da je Soča del narave in prav zato smo v odlok zajeli varnost, transparentnost in varovanje narave. Ko bomo dobili odgovor ustavnega sodišča, se bomo odločili o nadaljnih korakih.

 

Vaša občina poleg varovanja Soče posveča veliko pozornosti tudi kmetijstvu, ali ne?

 

Kmetijstvo je pomembna in dragocena panoga za našo občino in širše, zato smo pred dvema letoma uvedli subvencioniranje mleka in mesa kmetom, lani smo pravilnik še dodelali in s tem zajeli še več tistih, ki se na našem območju ukvarjajo s kmetijstvom. Pravilnik je bil dobro sprejet, tudi letos imamo zagotovljena sredstva za ta namen. Lahko rečem, da smo s tem načinom spodbud vzorčni primer v Sloveniji. Želimo si, da bi naš model podprli naši evropski poslanci. Podpirajo nas v Triglavskem narodnem parku, naš model je zanimiv tudi za druge občine, ki so del Triglavskega narodnega parka. Tovrstna subvencija omogoča podporo kmetijam, posebno visokogorskim oz. tistim, ki imajo težje obdelovalne razmere. Tudi s subvencijami jih ohranjamo pri življenju.

 

Se zavzemate še za kakšno pomoč kmetom?

 

Ja, že na več javnih mestih sem izpostavil predlog za uvedbo beneficirane delovne dobe za kmete, kar bi za kmeta pomenilo povečanje delovne dobe za nekaj mesecev na leto. Ta bi se povečala tako, da bi profesionalnim kmetom za 12 mesecev dejanske delovne oz. zavarovalne dobe priznali približno 16 mesecev, neprofesionalnim pa na primer 14,5 meseca zavarovalne dobe. Vemo namreč, da so pri drugih dejavnostih težje delovne razmere više ovrednotene in praviloma tudi bolje nagrajene. To breme bi seveda nosila država. Vse v luči podpore in ohranjanja kmetijstva. Kmetijstvo je strateška dejavnost, ki jo potrebuje vsaka dobro razvita država. Posebno male kmete in visokogorske kmetije, ki imajo zemljo na zahtevnih območjih, je treba podpreti in jim za delo omogočiti čim boljše pogoje. S tem bi dobile tudi mlajše generacije večji interes, da prevzamejo kmetije od svojih staršev. Z obstojem visokogorskih kmetij pa izkazujemo tudi skrb za krajino, da se ne zarašča.

 

 

Bi v svoji občini izpostavili še kakšno uspešno naložbo?

 

Naša pomembna naložba je nov Center za zaščito in reševanje. To je največja investicija občine Kobarid v njeni zgodovini. Po načrtih smo končali tretjo fazo, predvideni zaključek del bo prihodnje leto. Nadejamo se, da bomo iz sklada za popotresno obnovo od države prejeli dober milijon evrov. Do tega smo zakonsko upravičeni. Dokumentacijo smo že vložili, čakamo na odgovor države. Enako se nadejamo sofinanciranja s strani Uprave za zaščito in reševanje v višini približno 700.000 evrov. Sedaj je skladišče za celotno regijo v Ajdovščini, kar pa je v primeru nesreč zelo daleč. Prizadevamo si, da bi v Kobaridu imeli skladišče za potrebe v primeru nesreč, s katerimi bi lahko oskrbeli območje občin med Bovcem, Tolminom, Cerknim in Kanalom.  Obstoječa rešitev regijskega skladišča v Ajdovščini je za severno Primorsko dokaj odročna, saj je v primeru reševanja pomembna tudi hitrost. Druge naložbe iuvajamo po načrtih, nekoliko se vleče pri ureditvi zemljišč za stanovanjsko graditev v kraju Svino. Komunalno ureditev s čistilno napravo v Breginju izvajamo po časovnem planu, enako industrijsko cono, pripravljamo pa se še na razpisa za novo športno dvorano v Drežnici in igrišče z umetno travo v Kobaridu ter za vodovod na Trnovem. Letos načrtujemo tudi začetek graditve stanovanjskega bloka v Kobaridu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine